Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/09/300

Bruselj, 20. februarja 2009

Pet let razširjene EU je Evropi trajno koristila in jo usposobila za uspešnejše reševanje sedanje krize

Nedavni širitvi Evropske unije pomenita mejnik v procesu združevanja Evrope in sta koristili državljanom po vsej Evropi. Po gospodarski plati je širitev omogočila povečanje življenjskega standarda v novih državah članicah, starim članicam pa odprla nove možnosti za izvoz in naložbe. Omogočila je tudi utrditi demokracijo, stabilnost in varnost na celini. Razširjena EU ima večji vpliv pri reševanju globalnih vprašanj, kot so podnebne spremembe ali svetovno gospodarstvo in njegovo upravljanje. Po petih letih EU ni samo večja, ampak tudi močnejša, bolj dinamična in kulturno bogatejša. Največji izziv v sedanjem obdobju svetovne krize je odpoved skušnjavam po protekcionizmu, ki bi državljane prikrajšal za velike koristi, nastale z vzpostavitvijo enotnega trga brez meja za 500 milijonov ljudi.

„Širitvi leta 2004 in 2007 sta bili velik zgodovinski korak. Končali sta delitev Evrope, omogočili utrditev demokracije in prinesli gospodarske koristi vsem državam EU s povečanjem konkurenčnosti, povečanjem gospodarske rasti in hitrejšim ustvarjanjem delovnih mest. Ne smemo dopustiti, da bi kriza zasenčila te nesporne uspehe. Skupaj lahko najdemo odgovor na globalna vprašanja, kot so podnebne spremembe ali novo mednarodno finančno upravljanje. Posamično ne bomo dosegli ničesar,“ je povedal komisar za gospodarske in monetarne zadeve Joaquín Almunia.

Olli Rehn, komisar za širitev, je dodal: „Širitev je bila dejavnik pri utrjevanju stabilnosti in demokracije ter vladavine prava v Evropi. Gospodarske koristi je prinesla novim in starim državam članicam, pa tudi EU kot celoti. Območje miru in blaginje je razširila na skoraj 500 milijonov ljudi in povečala naš vpliv v svetu.“

Pet let je minilo, odkar je EU sprejela 10 novih članic[1] iz srednje in vzhodne Evrope ter končala več desetletij trajajoče obdobje delitve, ki se je začelo s hladno vojno. Dve drugi članici sta se pridružili leta 2007. Sporočilo o „petih letih razširjene EU“ je pokazalo, da je širitev obema stranema gospodarsko izredno koristila.

Razširjena EU je danes največje povezano gospodarsko območje na svetu, ki ustvarja več kot 30 % svetovnega BDP in več kot 17 % svetovne trgovine. EU je tako odločilni dejavnik v globaliziranem svetu. Poseže lahko v preusmerjanje tokov globalizacije v korist državljanov.

Dohodek na prebivalca v novih državah članicah, ki je leta 1999 znašal 52 % dohodka na prebivalca v starih članicah, se je do leta 2008 povzpel na 52 %, povprečna rast pa je v letih 2004–2008 dosegla 5,5 %, medtem ko je v letih 1999–2003 znašala 3,5 %. Vendar to ni šlo na račun starih držav članic, katerih rast je v letih 2004–2008 znašala 2,2 % na leto, torej približno toliko, kot v letih 1999–2003.

S širitvijo so se povečale tudi tržne možnosti. Leta 2007 je bilo skoraj 80 % izvoza iz novih držav članic usmerjenega v preostanek EU. Tudi stare države članice so povečale svojo prodajo na trgih novih članic, tako da je delež njihovega skupnega izvoza na te trge v letu 2007 znašal 7,5 %, desetletje prej pa 4 ¾ %.

Nezaposlenost v novih državah članicah se je s pogosto zelo visokih ravni tudi zmanjšala in približala ravni v preostali EU – približno 7 % v letu 2007. Bojazen v starih državah članica zaradi prihoda velikega števila delavcev na njihov trg ni bila upravičena. V večini držav članic gostiteljic število delavcev migrantov ni preseglo 1 % domačega aktivnega prebivalstva, kar je kvečjemu zmanjšalo pomanjkanje delovne sile. Za to migracijo je značilna njena začasnost – 50 % takšnih migrantov se je iz Združenega kraljestva že vrnilo nazaj v svojo državo.

Sedanja globalna kriza je prizadela vse države, vključno z EU, nezaposlenost se je povsod povečala.

Toda večja in združena EU se lahko bolje loteva teh in drugih izzivov kot države članice posamezno. EU je sprejela usklajene ukrepe za stabilizacijo sistema bančništva in podporo oživitvi gospodarstva. Te ukrepe dopolnjujejo drugi v pripravi, med katerimi so najpomembnejši ukrepi za ponovno vzpostavitev ključnega priliva bančnih posojil v gospodarstvo. To nam omogoča načrtovanje postopnega okrevanja ob koncu leta.

Nove države članice, ki trenutno beležijo oster padec rasti, si pomagajo s precejšnjimi sredstvi, ki so na voljo v okviru kohezijske politike EU. Aranžma plačilne bilance omogoča EU, da pomaga državam članicam, ki so zunaj euroobmočja in potrebujejo začasno pomoč.

Skupna pravila za konkurenco in državne pomoči bodo podjetjem zagotovila enake možnosti poslovanja.

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta pomaga določiti reforme, ki bodo povečale možnosti za rast gospodarstev in okrepile njihovo odpornost na svetovne krize.

Komisija sodeluje z državami članicami pri preoblikovanju programa Evropskega socialnega sklada, da bi lahko zaposleni v starih in novih državah članicah ohranili delovna mesta. Komisija si prav tako prizadeva za omejitev širšega družbenega vpliva krize, med drugim s skladom za prilagajanje globalizaciji.

Spremenjeni Pakt stabilnosti in rasti zagotavlja trden okvir, ki nam omogoča, da spodbujamo kratkoročno povpraševanje in oblikovanje delovnih mest, pri čemer se srednje- in dolgoročno osredotočamo na trdne in trajnostne javne finance.

http://ec.europa.eu/economy_finance/thematic_articles/article13913_en.htm

http://ec.europa.eu/enlargement/5years


[1] Češka, Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website