Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/09/1867

Bruselj, 2. december 2009

Na konferenci v Københavnu je treba sprejeti splošen, ambiciozen in celovit sporazum za preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb

Evropska komisija je danes poudarila odločilen pomen sprejetja splošnega, ambicioznega i n celovitega sporazuma na konferenci ZN o podnebnih spremembah med 7. in 18. decembrom v Københavnu. Evropska unija si bo prizadevala za dosego maksimalnega napredka pri dokončanju ambiciozne in pravno zavezujoče pogodbe o globalnih podnebnih spremembah, ki bo v letu 2013 nadomestila Kjotski protokol. Konferenca mora za dokončno pripravo celotnega besedila določiti ključne politične prvine pogodbe, postopek in končni rok sredi leta 2010. Sporazum iz Københavna mora vsebovati tudi dogovor o 'hitrem začetku', ki bo omogočil takojšnje izvrševanje ali pripravo nekaterih ukrepov, skupaj s finančno pomočjo za najmanj razvite države. Predsednik Komisije José Manuel Barroso in komisar za okolje Stavros Dimas se bosta udeležila konference, skupaj z 90 drugimi svetovnimi voditelji.

Predsednik Barroso je dejal: „Svetovni voditelji morajo v Københavnu sprejeti drzne odločitve, ki so potrebne za zaustavitev podnebnih sprememb, preden te dosežejo nevarne in potencialno katastrofalne razsežnosti, ki jih napovedujejo znanstveniki. To priložnost moramo zgrabiti, da bi globalno segrevanje zadržali pod 2 ºC, preden ne bo prepozno. København je hkrati zgodovinska priložnost, da pripravimo načrt za globalno družbo z manjšimi emisijami ogljika in tako spodbudimo val inovacij, ki lahko oživijo naša gospodarstva z ustvarjanjem novih sektorjev s trajnostno rastjo in „zelenih“ delovnih mest. Evropska unija je z enostransko obvezo določila, kako hitro bo do leta 2020 zmanjševala emisije za 20 %, in sprejela predloge za financiranje podnebnih projektov v deželah v razvoju. Pripravljeni bomo pospešiti zmanjševanje emisij za 30 %, če bodo naši partnerji v razvitem svetu in v deželah v razvoju prevzeli pravični delež pri globalnih prizadevanjih.“

Komisar Dimas je dodal: „Z veseljem pozdravljam, da so številni pomembni partnerji, med njimi ZDA in Kitajska, nedavno določili konkretne cilje ali ukrepe glede emisij. Znanstveni dokazi kažejo, da morajo industrijske države, da bi globalno segrevanje zadržale pod 2 ºC, do leta 2020 zmanjšati svoje emisije za 25–40 % v primerjavi s stopnjo emisij leta 1990, medtem ko morajo države v razvoju vzdrževati stopnjo rasti emisij približno 15–30 % pod napovedano stopnjo za leto 2020. Vendar pa so skupni predlogi iz razvitih držav še vedno preskromni glede na potrebne cilje, zato pozivam države z nizko zastavljenimi cilji, da jih izboljšajo. Razen tega bi več določb iz sedanjih pogajalskih besedil v praksi znižalo cilje razvitih držav. Te ukrepe je treba v Københavnu še poostriti. Zagotovitev okoljske celovitosti prihodnje pogodbe je bistvenega pomena za EU.“

Mednarodna pogajanja

Mednarodna pogajanja so se začela konec leta 2007, da bi pripravili sporazum ZN o obravnavi podnebnih sprememb po letu 2012, ko se izteče prvo ciljno obdobje obvez Kjotskega protokola. Za Evropsko unijo je pomembno, da se ta pogajanja sklenejo s celovito, ambiciozno, pošteno, pravno zavezujočo pogodbo, ki temelji na znanstvenih dognanjih.

Zaradi počasnega napredka pri dosedanjih pogajanjih in pomanjkanja soglasja o obliki morebitnega sporazuma, zdaj ni pričakovati, da bi bila lahko pogodba dokončana v Københavnu, kot je bilo v začetku načrtovano.

Zato se želi EU na konferenci doseči čim bolj približati končni pogodbi in doseči ambiciozen in celovit politični sporazum, ki bo vseboval vse ključne prvine ter dogovor o „hitrem začetku“ (glej  MEMO/09/534 ).

Københavnski program

Prvi teden konference, do 15. decembra, bodo pogajanja potekala na uradni ravni. Tem bodo od 16. decembra do konca konference, 18. decembra, sledila srečanja na visoki ravni. Na teh bodo sprva sodelovali ministri in komisar Dimas, od 17. decembra pa so na srečanja povabljeni tudi svetovni voditelji. Več kot 90 jih je udeležbo že potrdilo, med njimi tudi predsednik Barroso.

Komisar Dimas bo prispel v København 12. decembra, da bi se udeležil neformalnega mednarodnega srečanja ministrov, ki ga bo naslednji dan vodila danska ministrica Connie Hedegaard, ki bo tudi predsedovala konferenci ZN. Ministrica Hedegaard je imenovana za komisarko za podnebne ukrepe v prihodnji Evropski komisiji.

Predstavniki EU

Švedsko predsedstvo EU in Evropska komisija bosta v Københavnu skupaj odgovorna za pogajanja v imenu EU.

„Trojka“ EU, ki vključuje Švedsko, Komisijo in Španijo (kot naslednjo predsedujočo EU) bo dnevno organizirala kratke novinarske konference ob 14h. Potekale bodo v živo in na željo tudi na spletnih straneh konvencije ZN o podnebnih spremembah na www.unfccc.int .

Druge informacije:

Konferenca o podnebnih spremembah v Københavnu: ključni cilji EU:

MEMO/09/534 .

Informativni paket EU za København:

http://ec.europa.eu/climateaction/news_media/index_en.htm

Spletna stran o podnebnih ukrepih: www.ec.europa.eu/climateaction

Spletna stran GD za okolje o Københavnu:

http://ec.europa.eu/environment/climat/copenhagen_09.htm

Gradivo za avdiovizualne medije je dostopno na: http://www.tvlink.org/copenhagen/


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website