Navigation path

Left navigation

Additional tools

Komisija začenja posvetovanje o EU 2020: nova strategija, ki bi Unija preoblikovala v pametnejši in bolj zelen socialni trg

European Commission - IP/09/1807   24/11/2009

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/09/1807

Bruselj, 24. novembra 2009

Komisija začenja posvetovanje o EU 2020: nova strategija, ki bi Unija preoblikovala v pametnejši in bolj zelen socialni trg

Komisija je danes objavila dokument o javnem posvetovanju glede zagotovitve svetlejše prihodno sti za evropsko gospodarstvo s strategijo EU 2020. Kot je poudaril predsednik Barroso v svojih političnih smernicah, naj bi strategija EU 2020 spodbudila bolj zeleno in socialno vključujočo rast. Nova strategija bo nadgrajevala dosežke lizbonske strategije, obenem pa bo izhajala tudi iz drugih izkušenj, pridobljenih z lizbonsko strategijo. V posvetovalnem dokumentu je opisano, kako se bo strategija EU 2020 lotila utrjevanja oživitve gospodarstva po krizi, prispevanja k preprečevanju podobne krize v prihodnosti in treh tematskih ciljev: ustvarjanja vrednosti, ki temelji na znanju, krepitve vloge državljanov v vključujočih družbah ter oblikovanja konkurenčnega, povezanega in bolj zelenega gospodarstva. Rok za odzive v okviru posvetovanja je 15. januar 2010. Nova Komisija bo nato za spomladansko zasedanje Evropskega sveta izdelala podroben predlog.

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je dejal: „Strategija EU 2020 pomeni, da bo Unija v naslednjem desetletju družno premagovala nekatere najtežje gospodarske izzive, ki jim je bila Evropa kdaj priča. Pametno gospodarstvo in preudarna družba, ki temelji na močnih evropskih vrednotah, se dopolnjujeta. Rast, vzdržne javne finance, reševanje problematike podnebnih sprememb, socialno vključevanje, okrepljena industrijska baza in dinamičen storitveni sektor se med seboj ne izključujejo, ampak se vzajemno podpirajo. V Evropi se je v tem desetletju do leta 2008 brezposelnost zmanjšala z 12 % na 7 %. Zdaj potrebujemo nove vire rasti, da bi nadomestili delovna mesta, ki so bila izgubljena zaradi krize. V tem dokumentu smo oblikovali zamisli, ki lahko odstrejo potencial Evrope. Hkrati lahko povečamo svoj vpliv v svetu in na globalizacijo, tako da našim partnerjem pokažemo, da je socialno tržno gospodarstvo najučinkovitejše in najpravičnejše. Želimo prejeti mnenja zainteresiranih strani o strategiji EU 2020, preden bomo na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta predstavili svoje predloge.“

Komisija meni, da bi se morala strategija EU 2020 osredotočiti na v nadaljevanju navedena področja, in jo zanimajo mnenja, kako bi to najbolje storila.

Ustvarjanje vrednosti z rastjo, ki temelji na znanju

V Evropi je treba izboljšati izobraževanje, in to od predšolskega do visokošolskega, saj bo to omogočilo povečanje proizvodnje, podporo ranljivim skupinam ter pomoč v boju proti neenakosti in revščini.

Še vedno je mogoče precej izboljšati okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost v Evropi, na primer s posodobitvijo evropskega sistema pravic intelektualne lastnine. Izboljšati je treba dostop do posojil, tudi prek združenih javnih in zasebnih virov kapitala za rast.

EU potrebuje evropski program za digitalne tehnologije, s katerim se bo dosegel pravi enotni spletni trg. Tako bodo imeli potrošniki koristi od konkurenčnih cen, ponujenih v drugih državah članicah, mala in srednja podjetja pa bodo lahko prodrla na večje trge. Internetni dostop in internetno znanje postajata nujna za popolno udeležbo v vsakodnevnem življenju. Bistven del celovite socialne vključenosti je doseganje „digitalne vključenosti“.

Krepitev vloge državljanov v vključujočih družbah

Zaradi krize so se spremenila „pravila igre“. Veliko delovnih mest, ki so obstajala pred krizo, je bilo izgubljenih in jih ne bo mogoče povrniti.

Če delavci ne bodo primerno strokovno usposobljeni, da bi prispevali h gospodarstvu, temelječemu na znanju, in izkoriščali njegove prednosti, Evropa ne bo mogla biti uspešna. Ponudba mora bolje ustrezati povpraševanju, vključno z mobilnostjo delovne sile preko in znotraj meja ter z boljšim predvidevanjem prihodnjega povpraševanja po znanjih.

Komisija je odločena, da bo pospešila uvajanje prožne varnosti in izboljšala razumevanje tega področja, ne le v smislu prožnosti zaposlenih, ampak tudi delodajalcev in vlad, ki bi tako prevzeli večje breme odgovornosti za vlaganje v ljudi in njihovo varnost. Ljudem, ki ne morejo najti zaposlitve, bi bilo treba zagotoviti finančno podporo in individualizirano pomoč za ponoven dostop do trga dela.

Oblikovanje konkurenčnega, povezanega in bolj zelenega gospodarstva

Prihodnost bodo zaznamovali draga energija, omejitve emisij CO 2 ter večja konkurenca v tekmi za vire in trge. Vse to so tveganja, hkrati pa tudi priložnosti za vzpostavitev „novega“ gospodarstva EU 2020, ki bo imelo močno konkurenčno prednost na svetovni ravni. Nove, bolj zelene tehnologije bodo omogočile spodbuditev rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in storitev, EU pa bo lahko dosegla cilje v zvezi s podnebnimi spremembami. Če se Evropa, nasprotno, ne bo prilagodila na 21. stoletje, bo njena moč zatonila.

Politike na evropski in nacionalni ravni za spodbujanje ekoinovacij ter energetsko učinkovitih izdelkov in sistemov morajo zajemati trgovanje z emisijami, davčne reforme, subvencije in posojila, javne naložbe in javna naročila ter ciljno usmerjanje proračunov za raziskave in inovacije.

V Evropi je treba čim prej zagotoviti pametnejše prometne infrastrukture in vseevropsko „pametno“ energetsko omrežje ter 100-odstotno širokopasovno pokritost. EU in države članice morajo medsebojno sodelovati, da bi lahko s pravimi strateškimi naložbami do začetka dvajsetih let tega stoletja za dve tretjini električne energije zagotovili nizkoogljično proizvodnjo in zanesljivejšo oskrbo.

Proizvodna industrija bo še naprej odločilnega pomena za prihodnjo gospodarsko uspešnost EU. Vendar potrebuje Evropa novo industrijsko politiko s poudarkom na inovacijski zmogljivosti, novih tehnologijah, znanjih, spodbujanju podjetništva ter „internacionalizaciji“ malih in srednjih podjetij. V nekaterih sektorjih se je treba spoprijeti z izzivom presežnih zmogljivosti. Tisti, ki bodo čutili posledice, bodo potrebovali podporo.

Upravljanje – pot do uspeha EU 2020

Komisija predlaga, naj strategijo EU 2020 usmerja Evropski svet, in sicer s sprejemanjem ključnih odločitev in določanjem ciljev na podlagi predlogov Komisije. Komisija želi, da bi imel Evropski parlament precej vidnejšo vlogo. Nacionalni parlamenti bodo prav tako pozvani, da se zavzamejo za to novo strategijo in jo sprejmejo za svojo.

V posvetovalnem dokumentu je predlagano, naj se s sklepi spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2010 podprejo tako imenovane „integrirane smernice“. S tem bi bile potrjene prednostne naloge politik, za katere bi si morale družno prizadevati EU in države članice. Nove smernice bi nadomestile tiste, ki so v veljavi v okviru lizbonske strategije od leta 2005.

Za vsakega od teh ciljev naj bi države članice določile petletne nacionalne cilje glede na svoje okoliščine in izhodišča. Komisija in Evropski svet bosta vsako leto spremljala napredek v državah članicah in na ravni EU.

Rok za odzive v okviru posvetovanja je 15. januar 2010. Odzivi se lahko pošljejo na elektronski naslov EU2020@ec.europa.eu .

Povezava na popolni posvetovalni dokument bo vključena na spletišči

http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/index_en.htm

in

http://ec.europa.eu/eu2020 .


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website