Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/09/1510

Bruselj, 14. oktober 2009

Vzdržnost javnih financ: izziv za prihodnost in pogoj za trajnostno oživitev gospodarstva

Fiskalna politika v EU je morala biti v zadnjem letu osredotočena na reševanje gospodarstva iz recesije in je to nalogo tudi uspe šno opravljala. Diskrecijski ukrepi in notranje fiskalne spodbude so omejili nazadovanje konjunkture ter prispevali k nedavnemu izboljšanju. Vendar je to povzročilo poslabšanje javnih financ, ki je bilo poleg predvidenega demografskega razvoja zaradi staranja prebivalstva vzrok za to, da je dolgoročna vzdržnost javnih financ postala pereč izziv, kakor je bilo navedeno v sporočilu Komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ za oživitev gospodarstva. Vlade morajo še naprej spodbujati gospodarstvo in si prizadevati, da ne bi ustavile njegovega oživljanja. Vendar morajo že zdaj določiti svoje strategije za konsolidacijo in oceniti, kako je kriza vplivala na vzdržnost njihovih javnih financ.

Obravnavanje dolgoročne vzdržnosti naših javnih financ je eno od ključnih vodil naše strategije izhoda iz krize ,“ pravi Joaquín Almunia, evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve. „Še naprej moramo podpirati oživitev gospodarstva, vendar so pri močnem poslabšanju javnih financ ukrepi za povečanje zaupanja in spodbujanje povpraševanja lahko uspešni samo, če jih trgi in javnost obravnavajo kot začasne in skladne z dolgoročno vzdržnostjo. Z določitvijo jasnih strategij za obdobje po krizi bomo kratkoročno povečali učinkovitost podpornih ukrepov in ustvarili pogoje za trajnostno in uravnoteženo gospodarsko rast v prihodnosti.“

V današnjem sporočilu in spremnem poročilu o vzdržnosti iz leta 2009 je ocenjena vzdržnost javnih financ v EU ob upoštevanju učinka krize.

Dolgoročna vzdržnost javnih financ predstavlja problem za vse države EU, čeprav se resnost tega problema po državah članicah zelo razlikuje. Sporočilo in tehnično poročilo na podlagi vrste podrobnih kazalcev in analize občutljivosti podajata splošno oceno tveganj glede vzdržnosti, s katerimi se spopadajo različne države članice. Vrzeli v vzdržnosti so se zaradi gospodarske krize v večini držav povečale in več držav je sedaj uvrščenih v kategorijo z višjim in dolgoročnim tveganjem.

Vlade EU so v zadnjem desetletju napredovale pri spopadanju z izzivom staranja prebivalstva, tako da so upoštevale strategijo, ki je bila oblikovana na zasedanju Evropskega sveta leta 2001 v Stockholmu. Leta 2007, ko je primanjkljaj za celotno EU znašal 0,8 %, so dosegle najboljše skupno proračunsko stanje v zadnjih 30 letih. To je dalo več državam članicam potreben manevrski prostor, da so lahko podprle svoja gospodarstva v času krize. Ravni zaposlenosti so se povečale in za nekatere kategorije, zlasti starejše zaposlene in ženske, dosegle ciljne vrednosti iz lizbonske strategije. Pokojninske reforme v številnih državah so tudi prispevale k ohranjanju pokojninskih sistemov za prihodnje generacije, saj so jih naredile bolj trajnostne.

Čeprav je kriza del tega napredka izničila, se tristranska strategija, katere cilji so zmanjšanje primanjkljaja in dolga, povečanje stopnje zaposlenosti in reforme sistemov socialnega varstva, še naprej izvaja. Na začetku so države članice lahko izbirale med različnimi cilji, danes pa so vsi trije nujni za večino držav EU.

Za vsako ceno moramo preprečiti, da bi brezposelnost postala trajna. Zato je bistvenega pomena, da si še naprej prizadevamo za prožno varnost in druge strukturne reforme, ki so v preteklosti pomagale povečati stopnje zaposlenosti.

Prav tako moramo povišati efektivne upokojitvene starosti v skladu s podaljšanjem pričakovane življenjske dobe. Več držav načrtuje ukrepe na tem področju. Ljudje živijo dlje in so boljšega zdravja kot kdajkoli prej. Če sedanje politike ostanejo nespremenjene, se bo povprečna starost, pri kateri ljudje zapustijo trg dela v EU, do leta 2060 povečala samo za eno leto, in sicer z 62 na 63 let (glej efektivne upokojitvene starosti na str. 60 poročila). V istem obdobju pa se bo pričakovana življenjska doba pri 62 letih po pričakovanjih povečala za celih šest let, in sicer naj bi ljudje namesto 20,2 živeli še 26,2 leta.

Sporočilo Komisije tudi poudarja potrebo po preučitvi reform zdravstvenega varstva, medtem ko je povečanje kakovosti javnih financ nujno za zmanjšanje neproduktivnih izdatkov in preusmeritev sredstev v izobraževanje, raziskovanje in druge cilje politike (na socialnem, okoljskem, zdravstvenem področju). Fiskalna konsolidacija, ki pomeni povečanje dodatnih prihodkov, če je to potrebno, bi morala upoštevati učinke spodbud, učinkovitost in konkurenčnost ter se osredotočiti na tiste ukrepe, ki povzročajo čim manjše izkrivljanje.

Sporočilo kaže, da sta hkrati mogoči uspešna fiskalna ekspanzija za odpravo recesije in dolgoročna vzdržnost javnih financ.

Fiskalne strategije za izhod iz krize, katerih cilj je doseganje ambicioznih in realističnih srednjeročnih ciljev, je treba oblikovati zdaj in usklajeno izvajati takoj, ko pride do oživitve gospodarstva, pri tem pa upoštevati posebne razmere v posameznih državah. Da bi podprle zahtevane reforme in okrepile verodostojnost fiskalnega prilagajanja, ki bo nedvomno trajalo več let, bodo države članice morda morale tudi nadalje razviti svoje proračunske okvire. Glede na Pakt stabilnosti in rasti bi morala vzdržnost dolga dobiti zelo pomembno in jasno vlogo v postopkih nadzora.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website