Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Komisija predlaga preprostejšo ureditev mednarodnega dedovanja in večjo predvidljivost predpisov na tem področju

Commission Européenne - IP/09/1508   14/10/2009

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/09/1508

Bruselj, 14. oktobra 2009

Komisija predlaga preprostejšo ureditev mednarodnega dedovanja in večjo predvidljivost predpisov na tem področju

Komisija je danes sprejela predlog za precejšnjo poenostavitev ureditve mednarodnega dedovanja v Evropski uniji. Opredelitev skupnih pravil za lažje ugotavljanje pristojnega organa in prava, ki se bo uporabljalo za vse dele zapuščine, ne glede na to, kje so, bo olajšala življenje državljanom. Predlagana ureditev ne bo le učinkoviteje zagotavljala pravic dedičem, volilojemnikom in drugim osebam, povezanim s pokojnikom. Prav tako bo vsakomur omogočila, da z izbiro prava, ki se bo uporabilo za prenos lastninske pravice, uredi dedovanje svojega celotnega premoženja na podlagi oporoke. Komisija predlaga tudi uvedbo evropskega potrdila o dedovanju, s katerim bi dediči ali upravitelji zapuščine po vsej Uniji brez težav dokazovali svoj status.

Podpredsednik Jacques Barrot, evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost, je izrazil zadovoljstvo nad sprejetjem predlo ga in ob tem izjavil: „Nujno je treba poskrbeti, da bodo državljani in pravosodni delavci razumeli predpise, ki se bodo uporabljali za vse dele zapuščine, in v danem obsegu izbirali med njimi, ne glede na to, kje so. Predlog, da sta pristojni organ in pravo, ki se uporablja, načeloma vezana na običajno prebivališče bodočega pokojnika, ta pa lahko, če želi, za urejanje svoje zapuščine izbere pravo države, katere državljanstvo ima, pomeni dodatno pravno varstvo in prožnost, torej tudi večjo brezskrbnost. Evropsko potrdilo o dedovanju pa bo dediču ali upravitelju dediščine omogočilo, da brez izpolnjevanja drugih formalnosti uveljavlja svoj status po vsej Uniji. To je še korak naprej pri oblikovanju evropskega civilnega pravosodnega območja.“

Vsako leto se v Evropski uniji obravnava 450 000 zadev mednarodnega dedovanja. Skupaj predstavljajo premoženje, ki je po ocenah vredno več kot 120 milijard EUR. Vendar so predpisi, ki veljajo za dediščine, zelo zapleteni in težko predvidljivi. Predpisi o določanju pristojnosti in prava, ki se v zadevi uporablja, se med državami članicami zelo razlikujejo. To povzroča pravno negotovost, s katero imajo slabo izkušnjo dediči, ki se ob dedovanju premoženja v drugi državi članici spopadajo s pravosodno in upravno zmešnjavo, pa tudi posamezniki pri pripravi svoje oporoke.

Predlog ima troje pozitivnih učinkov: povečanje pravne varnosti z zagotavljanjem predvidljivosti in skladnosti veljavnih predpisov, večjo prožnost pri izbiri prava, ki se uporablja za urejanje zapuščin, ter lažje uveljavljanje pravic dedičev in/ali volilojemnikov ter drugih oseb, povezanih s pokojnikom (na primer upnikov).

Ta pobuda pa ne spreminja nacionalnih materialnih predpisov, ki urejajo dediščine. Ti se bodo še naprej uporabljali za urejanje vprašanj, kot so določanje dediča ali deleža premoženja, ki pripada otrokom in zakoncu. Prav tako predlog ne bo vplival na stvarno pravo ali družinsko pravo posameznih držav članic. Za obdavčitev vseh delov zapuščine se bo še naprej uporabljalo nacionalno pravo in tega predlog ne spreminja.

Kakšna bo prihodnja ureditev?

Predlog določa enotno merilo, po katerem se bosta določala pristojnost organov in pravo, ki se načeloma uporablja za čezmejna dedovanja. To je običajno prebivališče pokojnika. Državljani s prebivališčem v tujini se bodo lahko odločili, da se za njihovo celotno zapuščino uporabi pravo države njihovega državljanstva. Tako bo celotno zapuščino urejalo eno samo pravo, s čimer se bo zmanjšalo število nasprotujočih si odločb v različnih državah članicah. Za urejanje zapuščine bo pristojen tudi le en organ, in sicer organ države običajnega prebivališča. Ta bo lahko zadevo predal organu države državljanstva, če je slednja primernejša za odločanje o njej. Za odločitve in javne listine na področju dedovanja bo veljalo popolno medsebojno priznavanje.

Uvedeno bo tudi evropsko potrdilo o dedovanju , ki bo omogočalo dokazovanje statusa dediča oziroma upravitelja ali izvršitelja oporoke brez nadaljnjih upravnih formalnosti. To bo precej izboljšalo trenutni položaj, ko je včasih uveljavljanje pravic resnično težko. Postopki bodo s tem hitrejši, stroški pa manjši.

Več informacij o dejavnostih podpredsednika Barrota je na voljo na njegovi spletni strani:

http://www.ec.europa.eu/commission_barroso/barrot/index_fr.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site