Več ukrepov za boj proti pošiljateljem neželene e-pošte in za varovanje zasebnosti na spletu

IP/09/1487

Bruselj, 8. oktober 2009

Več ukrepov za boj proti pošiljateljem neželene e-pošte in za varovanje zasebnosti na spletu

Evropska komisija je danes znova pozvala države članice, naj začnejo bolj odločno reševati problem zasebnosti na spletu. Danes objavljena študija, ki jo je financirala Komisija, razkriva, da je število pregonov in sankcij za kršitelje zelo različno, čeprav so številne države članice sprejele nekatere ukrepe proti neželeni e-pošti, vključno z denarnimi kaznimi za kršitelje. Študija v okviru reforme predpisov EU o telekomunikacijah ( MEMO/09/219 ) potrjuje potrebo po zakonodajnih izboljšavah, in sicer jasnejše in doslednejše izvršilne predpise ter odvračilne sankcije, boljše čezmejno sodelovanje ter ustrezne vire za nacionalne organe za varovanje zasebnosti na spletu.

Evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding je povedala: „ Podatki kažejo, da si številne države EU prizadevajo za izvajanje predpisov o zasebnosti na spletu. Vendar je neželena e-pošta področje, ki ga lahko in tudi moramo izboljšati v korist internetnih uporabnikov. Od leta 2002 evropska zakonodaja prepoveduje neželeno e-pošto in vohunsko programsko opremo, vendar povprečno 65 % državljanov še vedno redno prejema neželeno e-pošto. Okrepiti moramo boj proti pošiljateljem neželene e-pošte in omogočiti sprejetje zakonodaje, ki bo določala stroge civilne in kazenske sankcije za kršitelje. Države članice zato pozivam, naj okrepijo svoja nacionalna prizadevanja za boj proti grožnjam, ki pretijo internetnim uporabnikom, in sicer neželeni e-pošti ter vohunski in zlonamerni programski opremi. Če bomo znotraj Evrope zaustavili smetenje z nezaželeno e-pošto, bomo postavili zgled sosednjim državam in ostalemu svetu, ki so prav tako odgovorni za neželeno e-pošto, ki jo prejemamo v Evropi . “

Glavne ugotovitve študije, ki jo je danes objavila Evropska komisija, kažejo da:

• imajo danes skoraj vse države EU eno ali več spletnih strani, na katerih lahko državljani najdejo informacije ali prijavijo neželeno e-pošto, vohunsko ali zlonamerno programsko opremo.

• je analiza več kot 140 primerov izvajanja zakonodaje iz 22 držav članic pokazala očitne razlike med številom primerov na državo in izrečenih denarnih kaznih. Največje število primerov je bilo zabeleženih v Španiji (39), Slovaški (39) in Romuniji (20). Najvišje denarne kazni pa so bile izrečene na Nizozemskem (1 000 000 EUR), Italiji (570 000 EUR) in Španiji (30 000 EUR). Pošiljateljem neželene e-pošte v državah, kot so Romunija, Irska in Latvija, pa so bile izrečene skromne denarne kazni od nekaj sto do nekaj tisoč evrov.

• je uspešen način boja za varovanje na spletu preprečevanje, izvajanje zakonodaje in povečanje ozaveščanja javnosti. Javni organi (kot so regulativni organi za telekomunikacije, agencije za varstvo podatkov in potrošnikov ter organi pregona) morajo imeti jasno opredeljene pristojnosti in natančno določene postopke medsebojnega sodelovanja, prav tako pa morata sodelovati tudi javni in zasebni sektor. Stopnja sodelovanja med državami članicami se zelo razlikuje. Sporazumi o sodelovanju obstajajo v Belgiji, na Cipru, v Estoniji, Franciji, Italiji, Latviji, Litvi, Nemčiji, na Nizozemskem, v Romuniji in Združenem kraljestvu, medtem ko Luksemburg in Malta uporabljata neformalno obliko sodelovanja.

• je neželena e-pošta globalni problem. Za spopadanje z njim je potrebno boljše mednarodno sodelovanje, tako znotraj EU kot tudi po svetu.

• bi države članice morale nacionalnim organom dodeliti zadostne vire za zbiranje dokazov in nadaljevanje preiskav ter vzpostaviti kazenski pregon na tem področju.

Reforma predpisov EU o telekomunikacijah, ki jo je predlagala Komisija (in jo še pregledujeta Evropski parlament in Svet), bo zagotovila bo ljše pogoje za izvajanje predpisov o zasebnosti. Nova določba v predpisih o telekomunikacijah zahteva, da morajo biti kazni za kršenje nacionalnih zakonodaj o zasebnosti na spletu učinkovite, proporcionalne in odvračilne. Zahteva tudi, da države članice svojim nacionalnim organom pregona dodelijo potrebne vire.

Novi predpisi bodo omogočili, da se bodo organi, ki se ukvarjajo z bojem proti neželeni e-pošti, lahko pridružili evropski mreži organov, ki izvajajo zakonodajo o varstvu potrošnikov, medtem ko bodo zasebne organizacije, kot so dobavitelji internetnih storitev, lahko pravno ukrepali proti kršiteljem, ki izrabljajo njihove mreže. Obenem se Evropska komisija z ZDA pogaja za sporazum o čezmejnem sodelovanju na področju izvajanja zakonodaje varstva potrošnikov. Industry figures kaže, da je eno od šestih neželenih elektronskih sporočil poslano iz ZDA. V skladu z reformo predpisov o telekomunikacijah bo v sporazum EU-ZDA vključeno tudi sodelovanje na področju neželene e-pošte.

Osnovne informacije:

Evropska komisija je maja 2009 predstavila eYouGuide , ki potrošnikom ponuja praktične nasvete o „digitalnih pravicah“, ki jih imajo v skladu z evropsko zakonodajo. Komisarki Reding in Kuneva sta istočasno predstavili bodočo „ Digitalno agendo“ za evropske potrošnike, ki boj proti neželeni e-pošti opredeljuje kot področje, na katerem je možno ukrepanje EU, in sicer prek podobnih učinkovitih sankcij v vseh državah članicah in sosednjih državah ( IP/09/702 ).

Razprava o praktičnem sodelovanju med izvršnimi organi in zasebnim sektorjem bo potekala 7.–9. oktobra 2009 v Lizboni: CNSA/LAP workshop on spam fighting .

Današnja študija, ki vključuje oceno napredka posameznih državah članicah, ima povezavo na spletne strani nacionalnih organov za varstvo podatkov, na katerih je mogoče prijaviti neželeno e-pošto, vohunsko ali zlonamerno programsko opremo:

http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/library/ext_studies/index_en.htm#2009 .

Raziskava Eurobarometra o zaupanju potrošnikov v informacijsko družbo:

http://ec.europa.eu/information_society/policy/nis/strategy/activities/index_en.htm .

Annex

Examples of sanctions imposed at national level in the past years.