Navigation path

Left navigation

Additional tools

Podnebne spremembe: Komisija predstavlja predloge za svetovni sporazum o klimatskih spremembah v Københavnu

European Commission - IP/09/141   28/01/2009

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/09/141

V Bruslju, 28. januarja 2009

Podnebne spremembe: Komisija predstavlja predloge za svetovni sporazum o klimatskih spremembah v Københavnu

Evropska komisija je danes predstavila predloge za obširen in ambiciozen nov svetovni sporazum za spopad s podnebnimi spremembami in način njegovega financiranja. Novi sporazum naj bi bil sklenjen na konferenci Združenih narodov o podnebju decembra v Københavnu. Države v razvoju bodo od razvitega sveta in multilateralnih ustanov potrebovale znatno višjo finančno pomoč pri spopadu s podnebnimi spremembami, da bi obdržale zvišanje temperature pod 2 °C. Komisija predlaga, da se do leta 2015 vzpostavi trg z ogljikovim dioksidom v okviru OECD in zagotovijo inovativni viri mednarodnega financiranja, ki bodo temeljili na emisijah držav in zmožnosti plačevanja.

Komisar za okolje Stavros Dimas je izjavil: „Spopad z vzroki in posledicami podnebnih sprememb bo v prihodnjih desetletjih zahteval znatne zasebne in javne naložbe, čeprav bodo te naložbe stale dosti manj, kot če bi dopustili, da podnebne spremembe nadaljujejo svoj uničevalni pohod. Evropski načrt za oživitev gospodarstva in podobni ukrepi, ki se sprejemajo po svetu za odpravo gospodarske krize, so priložnost, da se pospešijo potrebne naložbe v tehnologijo z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida ter istočasno pospešijo rast, inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest. Vendar bodo nadaljnje možnosti financiranja odločilne za podpis sporazuma v Københavnu. Današnje sporočilo je ključni prispevek k uveljavitvi obsežnega niza predlogov za povečanje financ in naložb.“

Københavnski cilj

Cilj EU je omejiti globalno segrevanje na manj kot 2 °C nad temperaturami iz predindustrijske dobe, saj obstaja trden znanstven dokaz, da bodo podnebne spremembe nad to točko veliko nevarnejše.

Københavnski sporazum mora določiti svetovne cilje za zmanjšanje emisij in zagotoviti temelj za okrepitev zmogljivosti držav za prilagoditev podnebnim spremembam. Sporočilo[1] daje konkretne predloge za dosego teh ciljev.

Cilji in ukrepi

Da bi svetovne emisije ostale pod 2 °C, morajo prenehati naraščati pred letom 2020, nato se morajo do leta 2050 zmanjšati na manj kot 50 % ravni iz leta 1990. To bo zahtevalo ukrepanje razvitih držav in držav v razvoju.

Razvite države morajo postati vodilne na tem področju in do leta 2020 zmanjšati skupne emisije za 30 % ravni iz leta 1990. EU se je zavezala, da bo zmanjšala svoje emisije za 30 %, če se bodo ostale razvite države obvezale za primerljivo zmanjšanje in je že sprejela ukrepe, da bo znižala emisije za 20 % (IP/08/1998). Sporočilo predlaga posebne parametre, da bi nacionalni cilji vključevali primerljiva prizadevanja. Vse države OECD ter države članice EU, države kandidatke EU in potencialne kandidatke bi morale sprejeti cilje glede zmanjševanja emisij.

Države v razvoju, razen najrevnejših, naj bi do leta 2020 omejile naraščanje skupnih emisij na 15–30 % pod običajnimi vrednostmi. To naj bi vključevalo hitro zmanjšanje emisij zaradi krčenja tropskih gozdov (IP/08/1543). Te države naj bi se obvezale, da do leta 2011 sprejmejo razvojne strategije glede virov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, ki bi zajele vse ključne sektorje, ki sproščajo emisije. Z novim mednarodnim mehanizmom se bodo te strategije ocenile, ukrepi pa uskladili z ustrezno zunanjo podporo.

Financiranje virov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida

Da bi se emisije zmanjšale, je treba po neodvisnih ocenah dodatne svetovne neto naložbe do leta 2020 dvigniti na približno 175 milijard EUR na leto. Več kot polovica tega zneska bo potrebnega v državah v razvoju. Do leta 2020 bo večina teh ukrepov v teh državah zahtevala nizke stroške ali bodo celo prinesli koristi, zato naj bi se financirali iz domačih virov. Mednarodna finančna podpora za ukrepe, ki presegajo notranje zmogljivosti držav, naj bi prišla iz virov, ki vključujejo javna sredstva in mednarodne mehanizme kreditiranja za ogljik.

Københavnski sporazum naj bi določil okvir za pomoč državam, da se prilagodijo neizogibnim podnebnim spremembam. Od vseh razvitih držav in držav v razvoju bi se moralo zahtevati, da izdelajo nacionalne strategije za prilagoditev. Podpora za prilagoditev bi se morala zagotoviti za najobčutljivejše najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju.

EU naj bi razvijala potencialne inovativne vire mednarodnega financiranja, ki bodo temeljili na načelu onesnaževalec plača in njihovi zmogljivosti plačevanja. Države članice EU bi lahko tudi uporabile del svojih prihodnjih prihodkov iz prodaje emisijskih kuponov na dražbi v okviru sistema trgovanja z emisijami v EU, da bi podprle države v razvoju.

Svetovni trg z ogljikovim dioksidom

EU bi morala do leta 2015 zgraditi trg z ogljikovim dioksidom v okviru OECD s povezavo sistema EU za trgovanje z emisijami z drugimi primerljivimi sistemi, ki temeljijo na načelu „omeji in trguj“, da bi omilila podnebne spremembe in zbrala denar za boj proti podnebnim spremembam. Do leta 2020 naj bi se trg razširil tako, da bi vključeval nova glavna gospodarstva in da bi se zgradil svetovni trg z ogljikovim dioksidom.

Treba je reformirati mehanizem čistega razvoja iz Kjotskega protokola. Za naprednejše države v razvoju in visoko konkurenčne gospodarske sektorje naj bi mehanizem čistega razvoja postopoma nadomestili mehanizem sektorskega kreditiranja in trgovski sistemi po načelu „omeji in trguj“.

Nadaljnje ukrepanje

Sporočilo je naslovljeno na Svet, Parlament in posvetovalne organe EU. Pričakuje se, da bo Evropski svet dal odgovor marca.

Glej tudi MEMO/09/34

Drugi podatki

http://ec.europa.eu/environment/climat/future_action.htm


[1] Za sporazum v Københavnu COM(2009)39. o obsežnih podnebnih spremembah


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website