Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/09/ 1118

Bruselj, 13. julija 2009

Okolje: Ogrožene so številne najbolj ranljive vrste in habitati v Evropi

Komisija je danes objavila poročilo o stanju ohranjenosti preko 1150 vrst in 200 habitatnih tipov, zaščitenih z zakonodajo EU. V dobrem stanju ohranjenosti je le majhen del teh ranljivih habitatov in vrst, zato bodo morale države članice vložiti več truda za izboljšanje trenutne situacije. Poročilo, ki zajema obdobje 2001–2006 in je najobsežnejši prikaz biotske raznovrstnosti EU do sedaj, je dragocena referenčna točka za napoved prihodnjih trendov. Najbolj so ogroženi travniški habitati, mokrišča in habitati ob morski obali, zlasti zaradi upada tradicionalnih načinov kmetovanja, razvoja turizma in podnebnih sprememb. Vendar slika ni samo negativna. Nekatere večje značilne vrste, kot so volk, ris, bober in vidra, se ponovno naseljujejo na določenih delih območij, ki so za njih značilna. Veliko držav članic je ogromno vložilo v podrobno spremljanje in kljub številnim pomanjkljivostim je bilo poročilo zelo uspešno.

Komisar EU za okolje Stavros Dimas je dejal: „Naša dolžnost je, da zaustavimo izginjanje biotske raznovrstnosti v Evropi in današnje poročilo kaže, da s trenutnim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Da se lahko ponovno zagotovi dobro stanje ranljivih habitatov in vrst, je potreben čas in precej truda. Naravovarstvena zakonodaja EU in omrežje Natura 2000 sta ključna elementa pri doseganju naših ciljev za zaščito biotske raznovrstnosti v EU. Zdaj ko je kopenski del omrežja skoraj dokončan, lahko v naslednjih 10–20 letih pričakujemo pomembne izboljšave.“

„Biotska raznovrstnost v Evropi je še vedno resno ogrožena in obstaja možnost, da popolnoma izgine . Čeprav cilj, da do leta 2010 zaustavimo izginjanje biotske raznovrstnosti v Evropi, ne bo dosežen, je viden določen napredek. Kot je nedavno v Atenah povedal komisar, mora biti cilj po letu 2010 ambiciozen, izmerljiv in jasen. Ohraniti moramo poudarek na resnični vrednosti biotske raznovrstnosti in se obenem zavedati vrednosti zdravih in prožnih ekosistemov ter njihovih funkcij“, je dejala profesorica Jacqueline McGlade, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje.

Nekateri pomembni, vendar omejeni uspehi

Poročilo zajema 216 habitatnih tipov in informacije o 1182 vrstah. Kljub splošni ugotovitvi, da številne vrste in habitatni tipi niso v dobrem stanju ohranjenosti, določeni znaki kažejo, da zaščitni ukrepi učinkujejo ter da se stanje nekaterih habitatnih tipov in vrst izboljšuje. Na mnogih območjih so si vrste, kot so rjavi medved, volk in bober, opomogle in se tam ponovno naseljujejo. To pomeni, da so potrebni habitati na voljo in da so se negativni pritiski, kot sta lov in onesnaženje, zmanjšali.

Najbolj so ogroženi travniki, mokrišča in morske obale

Splošno stanje travniških habitatnih tipov, hab itatnih tipov ob morski obali in mokrišč je še posebej slabo. Travniki so večinoma povezani s tradicionalnimi načini kmetovanja, ki pa v vsej EU izginjajo, in stanje ohranjenosti vseh habitatnih tipov, povezanih s kmetovanjem, je precej slabše kot pri drugih habitatnih tipih: v primerjavi z „nekmetijskimi habitati“, kjer je ugodnih 21 % površin, pa je samo 7 % travnikov ocenjenih kot ugodnih. To je posledica opuščanja zemljišč in slabega upravljanja z njimi ter prehoda na intenzivnejše kmetovanje. Mokrišča se uporabljajo za druge namene in prav tako čutijo vplive podnebnih sprememb, saj so habitati povezani z gorskimi ledeniki. Zaradi turizma narašča pritisk na habitate ob morski obali.

Informacijske vrzeli

V poročilu je bila ocena „neznano“ pri skupno 13 % regionalnih habitatih in 27 % regionalnih vrstah. Število „neznanih“ uvrstitev je bilo še posebej visoko pri vrstah v južni Evropi, saj so Ciper, Grčija, Španija in Portugalska na svojih ozemljih oceno „neznano“ zabeležile pri več kot 50 % vrstah.

Morsko okolje predstavlja poseben problem, saj je pri 57 % morskih vrstah in približno 40 % morskih habitatih ocena „neznano“.

Ozadje: Poročilo v skladu s členom 17

Člen 17 Direktive o habitatih obvezuje države članice, da vsakih šest let izdelajo poročilo o izvajanju ukrepov. Za obdobje 2001–2006 so poročila prvič vsebovala ocene stanja vrst in habitatov iz Direktive na ozemlju posamezne države. Evropska agencija za okolje je poročila uporabila pri izdelavi celostne ocene za posamezno geografsko območje, habitatni tip in vrsto. Te ocene so kasneje Komisiji služile za pripravo zbirnega poročila v skladu z Direktivo.

Direktiva o habitatih

V Evropi je narava zaščitena z dvema ključnima zakonodajnima aktoma, Direktivo o pticah in Direktivo o habitatih. Direktiva o habitatih obvezuje države članice, da vzdržujejo ugodno stanje številnih določenih habitatnih tipov in vrst na izbranih območjih, dogovorjenih s Komisijo. Skupaj z območji iz Direktive o pticah so ta območja del Nature 2000, največjega ekološkega omrežja na svetu. Z Direktivo o habitatih je določenih skoraj 22   000 območij, ki pokrivajo približno 13,3   % ozemlja EU. Skupno omrežje Natura 2000 obsega preko 25   000 območij (Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih) ter pokriva približno 17   % ozemlja EU.

Dodatne informacije so na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/nature/knowledge/rep_habitats/index_en.htm

http://biodiversity.eionet.europa.eu/article17


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website