IP/08/80

Bruselj, 23. januarja 2008

Spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest z roko v roki z izpolnjevanjem naših obveznosti glede podnebnih sprememb

Evropska komisija se je danes dogovorila o daljnosežnem svežnju predlogov, s katerim bo Evropski svet izpolnil obveznosti glede boja proti podnebnim spremembam in spodbujanja uporabe obnovljive energije. Predlogi kažejo, da so lani začrtani cilji tehnološko in ekonomsko uresničljivi in so edinstvena poslovna priložnost za tisoče evropskih podjetij. Ti ukrepi bodo izjemno povečali uporabo obnovljive energije v vsaki državi in določili zakonsko izvedljive cilje, ki jih bodo vlade lahko dosegle. Vse največje onesnaževalce s CO2, ki prispevajo k segrevanju ozračja, se bo spodbudilo k razvoju čistih proizvodnih tehnologij s temeljito reformo evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS), ki bo v vsej EU uvedla zgornje meje dovoljenih emisij. Evropska unija želi s tem svežnjem zmanjšati količine toplogrednih plinov za vsaj 20 % in do prav toliko povečati delež obnovljive energije v porabi energije do leta 2020, kakor so se dogovorili voditelji EU marca 2007. Zmanjšanje emisij se bo stopnjevalo do 30 % do leta 2020, ko bo sprejet svetovni sporazum o podnebnih spremembah.

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je izjavil: „Soočenje z izzivi podnebnih sprememb je temeljni preizkus politike naše generacije. Naše poslanstvo, pravzaprav naša dolžnost je, da zagotovimo pravi politični okvir za preoblikovanje v do okolja prijazno evropsko gospodarstvo in da ostanemo na čelu mednarodnega ukrepanja za varstvo našega planeta. Ne samo, da se naš sveženj sooča s tem izzivom, ponuja tudi pravi odgovor na vprašanje energetske varnosti, obenem pa je to priložnost, ki naj bi ustvarila tisoče novih podjetij in milijone delovnih mest v Evropi. To priložnost moramo izkoristiti.“

Komisar za okolje Stavros Dimas je izjavil: „Izhajajoč iz evropskega pionirskega sistema trgovanja z emisijami ta sveženj našim svetovnim partnerjem dokazuje, da je mogoče združiti odločno ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam z neprekinjeno gospodarsko rastjo in blaginjo. Evropi daje vodilno mesto v tekmi za ustvarjanje svetovnega gospodarstva z nizkim deležem ogljika, ki bo sprožilo val inovacij in ustvarilo nova delovna mesta v čistih tehnologijah. Ti predlogi uresničujejo obveze, o katerih so se voditelji EU s pravično porazdelitvijo prizadevanj dogovorili lani. Zdaj morajo vse države članice sodelovati v polni meri.“

Komisar za energetsko politiko Andris Piebalgs je izjavil: „V času naraščajočih cen za nafto in vedno večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb so obnovljivi viri energije priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Z njihovo uporabo bomo lahko znižali emisije CO2, okrepili našo varnost dobave in razvili delovna mesta ter povečali rast v tem razvijajočem se visokotehnološkem sektorju. Če se bomo potrudili zdaj, bo Evropa vodilna v tekmi za gospodarstvo z nizkim deležem ogljika, ki ga planet tako zelo potrebuje.“

Komisarka za konkurenco Neelie Kroes je izjavila: „Smernice za državno pomoč so pomemben prispevek k politiki na področju energije in podnebnih sprememb v Uniji ter k procesu reforme državnih pomoči. To je priložnost, ki lahko vsem stranem samo koristi – državam članicam pri financiranju okoljskih projektov in EU pri gospodarski rasti.

Na podlagi evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS) EU Komisija predlaga, da se okrepi enoten vseevropski trg z ogljikom, ki bo zajel več toplogrednih plinov (trenutno je vključen samo CO2) in vključeval vse največje industrijske onesnaževalce. Pravice do emisij na trgu se bodo vsako leto nižale, da se bodo lahko emisije, zajete v ETS, do leta 2020 zmanjšale za 21% glede na ravni leta 2005.

Elektroenergetski sektor, ki tvori večino emisij v EU, bo soočen s celotno prodajo na dražbi od začetka novega režima leta 2013. Drugi industrijski sektorji in tudi letalstvo bodo postopoma sodelovali na dražbi, čeprav so lahko sektorji, ki so z vidika konkurence zaradi proizvajalcev v državah brez primerljivih omejitev emisij ogljikovega dioksida, še posebej ranljivi, izvzeti. Poleg tega bodo dražbe odprte: vsak izvajalec v EU bo lahko kupil pravice v kateri koli državi članici.

Prihodki iz ETS bodo pripadali državam članicam in jih bo treba uporabiti za pomoč EU pri prilagajanju na do okolja prijazno gospodarstvo, in sicer s podpiranjem inovacij na področjih, kot so obnovljiva energija, zajetje in skladiščenje ogljika ter raziskave in razvoj. Del prihodkov bi moral biti namenjen tudi pomoči državam v razvoju pri njihovem prilagajanju na podnebne spremembe. Komisija ocenjuje, da bi lahko prihodki dražb dosegli do 50 milijard EUR letno do leta 2020.

Sistem trgovanja z emisijami EU, ki deluje že četrto leto, se je izkazal za učinkovit instrument za tržno rešitev, ki bo zagotavljala spodbude za nižanje emisij toplogrednih plinov. Sistem trenutno zajema približno 10 000 industrijskih obratov po vsej EU (vključno z elektrarnami, rafinerijami nafte in jeklarnami), ki so skupaj odgovorne za skoraj polovico emisij CO2 v EU. Po novem sistemu bo več kot 40 % vseh emisij zajetih v ETS. Zaradi zmanjšanja upravnih bremen industrijskih obratov, ki oddajajo manj kot 10 000 ton CO2, ne bo treba sodelovati v ETS.

V sektorjih, ki niso zajeti v ETS, kot so stavbeništvo, promet, kmetijstvo in odpadki, bo EU do leta 2020 zmanjšala emisije do 10 % pod ravni iz leta 2005. Komisija predlaga za vsako državo članico poseben cilj v zvezi z emisijami, ki jih morajo zmanjšati oziroma, v primeru novih držav članic, povečati do leta 2020 Razpon teh sprememb je od –20 % do +20 %.

Poleg pravilno delujočega trga za onesnaževalce morajo vse države članice nujno začeti spreminjati strukturo svoje porabe energije. Danes je delež obnovljive energije v končni porabi energije EU 8,5-odstoten, kar pomeni, da je v povprečju potreben 11,5-odstotni dvig, da bi leta 2020 dosegli cilj 20 %.

Da bi to dosegli, Komisija danes predlaga posamezne, zakonsko izvedljive cilje za vsako državo članico. Možnosti za razvoj obnovljive energije se razlikujejo od ene do druge države članice in časovne priprave za vpeljavo obnovljive energije so dolge. Za države članice je torej pomembno, da imajo jasno vizijo glede tega, kje želijo delovati. Nacionalni akcijski načrti, ki jih morajo pripraviti države članice, bodo določili, kako te nameravajo doseči svoje cilje in kako se lahko napredek učinkovito spremlja.

Če bo izpolnjen splošni cilj EU, bo državam članicam dovoljeno, da prispevajo k splošnim prizadevanjem Evrope za obnovljivo energijo in ne nujno znotraj lastnih meja. To bi preusmerilo naložbe tja, kjer se lahko obnovljiva energija proizvaja najučinkoviteje, kar bi znižalo ceno za doseganje cilja za 1,8 milijarde EUR.

Današnji predlog obravnava tudi najnižji cilj 10 % za uporabo biogoriv v prometu v EU, ki ga je treba doseči do leta 2020. To velja za vse države članice. Trajnost je bistvena za doseganje tega cilja; direktiva vključuje jasna merila za trajnost.

Komisija je sprejela tudi nove smernice o državni pomoči za varstvo okolja, ki bodo državam članicam pomagale razviti trajnostno evropsko politiko glede podnebnih sprememb in energije. V primerjavi s smernicami iz leta 2001 (glej IP/00/1519) te nove smernice razširjajo obseg projektov pomoči pa tudi intenziteto pomoči. Smernice določajo nove pogoje za merila državne pomoči, s katerimi spodbujajo varstvo okolja in ustvarjajo zelo pomembno ravnovesje med doseganjem večjih koristi za okolje ter čim boljšim možnim izogibanjem izkrivljanja konkurence.

Če pomoč ni dobro usmerjena, z njo ne bodo doseženi rezultati glede varstva okolja in obstaja tveganje za izkrivljanje konkurence, kar lahko pripelje do nižje gospodarske rasti v Evropski uniji.

Ozadje

Komisija je 10. januarja 2007 sprejela sveženj pravil na področjih energije in podnebnih sprememb ter pozvala Svet in Evropski parlament, da odobrita:

- neodvisno obvezo EU, da doseže znižanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter za 30 % do leta 2020, na podlagi sklenitve obsežnega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah;

- obvezni cilj EU 20 % obnovljive energije do leta 2020, vključno s ciljem 10 % biogoriv.

To strategijo so sprejeli tako Evropski parlament kot voditelji EU na zasedanju Evropskega sveta marca 2007. Evropski svet je pozval Komisijo, da predloži konkretne predloge, ki zajemajo tudi način, kako naj si države članice razdelijo prizadevanja za dosego teh ciljev.

Ta sveženj je odgovor na ta poziv. Vsebuje sklop ključnih predlogov politike, ki so med seboj tesno povezani. Ti vključujejo:

(1) predlog o spremembi Direktive EU o trgovanju z emisijami (EU ETS);

(2) predlog glede delitve prizadevanj za izpolnitev neodvisne obveze Skupnosti za zmanjšanje toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso zajeti v evropskem sistemu trgovanja z emisijami (npr. v prometu, stavbeništvu, storitvah, manjših industrijskih obratih, kmetijstvu in v sektorju odpadkov);

(3) predlog direktive za spodbujanje obnovljive energije, da bi se laže dosegla oba zgornja cilja glede emisij.

Ostali predlogi, ki jih vsebuje sveženj, vključujejo predlog za pravni okvir za zajetje in skladiščenje ogljika, sporočilo o prikazu zajetja in skladiščenja ogljika in nove smernice za državno pomoč za varstvo okolja.

Vse gradivo za medije in predlogi Komisije so na voljo na http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/index_en.htm.

Legally binding targets for Member States in 2020