IP/08/774
Bruselj, 20. maja 2008
Predsednik Komisije Barroso je dejal: „To je ključni trenutek za EU in naše sredozemske partnerice. Barcelonski proces je v preteklosti dokazal, da gradi mostove med sredozemskimi partnericami. Zagon, ki ga na tem področju prinaša prihodnje francosko predsedstvo EU, je priložnost za okrepitev in dopolnitev tega sodelovanja. Vendar bo morala biti politična volja močnejša na obeh straneh Sredozemlja, da bomo lahko izkoristili to priložnost za okrepitev razumevanja, miru in blaginje med vsemi narodi, kulturami in verami ter v korist naših državljanov.“
Komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko, Benita Ferrero-Waldner, je dodala: „Barcelonski proces ima svoje zagovornike in kritike. Čeprav priznavamo, da je bilo v skoraj 13 letih evro-sredozemskega partnerstva narejeno veliko, se zavedamo, da je treba storiti še marsikaj, da bi izpolnili naša pričakovanja v prihodnosti. Sredozemska regija je za nas zelo pomembna. Današnji predlog to potrjuje, obenem pa si želimo enotnejšega partnerstva, ki bi temeljilo na naši skupni odgovornosti v procesu.“
Danes sprejeto sporočilo ocenjuje dosežke barcelonskega procesa in opredeljuje novo pobudo, ki bo dopolnila in okrepila te uspehe, pri tem pa tudi priznava pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil razvoj počasnejši.
Medtem ko evropska sosedska politika že obravnava potrebe v regiji z različnimi pristopi na podlagi dvostranskih odnosov s sredozemskimi partnericami, bo barcelonski proces: Unija za Sredozemlje te pristope dopolnil in jih v znak regionalne politične zaveze še poglobil na področjih, na katerih je bilo sodelovanje že sedaj uspešno.
Strateški dokument je odgovor na zahtevo Evropskega sveta z zasedanja 13. in 14. marca, ki je odobril načelo Unije za Sredozemlje in Komisijo pozval, naj pripravi predloge za njeno podrobno izvajanje. Barcelonska deklaracija in pravni akti, ki se nanašajo na to področje, ostajajo temelji nove pobude in njenih ciljev, pri tem pa tudi področja sodelovanja ostajajo enaka.
Vendar poglobljeni politični odnosi razširjajo in krepijo politično raven ter okvir sodelovanja. Predvideva se, da se bodo voditelji držav in vlad na vrhu sestali vsako drugo leto, pri čemer naj bi se oblikovalo skupno predsedstvo, ki bi organiziralo taka srečanja na vrhu, srečanja ministrov za zunanje zadeve, ministrov, ki vodijo druge resorje, in visokih uradnikov ter srečanja evro-sredozemskega odbora pa naj bi potekala vsako leto. Ustanovljen bo skupni sekretariat za spodbujanje in spremljanje projektov, Komisija pa predlaga tudi, da se ustanovi stalni odbor evro-sredozemskih predstavnikov.
Projekti so ključni del nove pobude. Komisija je proučila področja, na katerih bi bilo mogoče izvesti projekte, ki spodbujajo rast, zaposlovanje, regionalno kohezijo in gospodarsko integracijo. To so področja energetike in varne preskrbe z energijo, okolja, civilne zaščite in transporta.
Izvajanje takšnih projektov bo odvisno od zbranih dodatnih sredstev, ki ne izhajajo iz tradicionalnih že obstoječih dodelitev iz proračuna. Pričakuje se, da bodo finančna sredstva prispevali zasebni sektor, mednarodne finančne institucije, države članice EU in sredozemske partnerice, poleg tega pa naj bi prispevke zagotovili še v okviru dvostranskega sodelovanja.
Ozadje
Barcelonski proces je bil od leta 1995, ko se je začel izvajati,
osrednji instrument za evro-sredozemske odnose, v tem partnerstvu pa je
sodelovalo 39 vlad in več kot 750 milijonov ljudi. Spodbujal je procese za
mir, varnost in skupno blaginjo v regiji, kjer so dolgotrajni konflikti in
nepomembne reforme pogosto zavirali napredek. V takih razmerah partnerstvo
pomeni okvir stalnega dialoga, aktivnega sodelovanja in razvoja. Evropska
komisija je od leta 1995 iz proračuna Skupnosti v podporo barcelonskemu
procesu namenila 16 milijard EUR.
Več podatkov je na voljo na
naslednji spletni strani:
http://ec.europa.eu/external_relations/euromed/index.htm