IP/08/763

Bruselj, 20. maja 2008

Komisija predstavlja evropski odziv za ublažitev posledic naraščajočih svetovnih cen hrane

Evropska komisija je danes sprejela sporočilo, v katerem določa možne politične rešitve za ublažitev posledic naraščajočih svetovnih cen hrane. O dokumentu bo razpravljal Evropski svet 19. in 20. junija. V sporočilu je predstavljena analizira strukturnih in konjukturnih dejavnikov ter predlog tridelne politične rešitve, ki zajema kratkoročne ukrepe v okviru pregleda stanja skupne kmetijske politike (glej IP/08/762) in spremljanja sektorja trgovine na drobno, pobude za okrepitev dobave kmetijskih proizvodov in zagotovitev varnosti preskrbe s hrano, vključno s spodbujanjem trajnostnih generacij biogoriv v prihodnosti, ter pobude za prispevanje k svetovnemu prizadevanju za odpravljanje posledic dviga cen za revno prebivalstvo.

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je dejal: „Evropska unija se je hitro odzvala na nenaden vzpon cen hrane. Opraviti imamo s problemom, ki ima veliko temeljnih vzrokov in veliko posledic. Zato moramo pri reševanju hkrati ukrepati na več področjih. Možne politične rešitve, ki jih danes predstavljamo, dopolnjujejo že sprejete ukrepe. Komisija poziva države članice, naj pripravijo enotno evropsko rešitev za ta svetovni izziv. Svojo rešitev bomo uskladili z našimi mednarodnimi partnerji v okviru ZN in G8.“

Zakaj so se dvignile cene hrane?

Sporočilo proučuje razloge za nedavni vzpon cen hrane v EU in mednarodno. Porast sledi tri desetletja dolgemu trendu nižanja kmetijskih cen. Nedavni kazalniki kažejo padec z najvišjih ravni na začetku leta 2008 za večino proizvodov. Med strukturnimi dejavniki višjih cen hrane sta stalno naraščanje povpraševanja tako po osnovnih živilih kot hrani z večjo dodano vrednostjo, zlasti v velikih nastajajočih gospodarstvih, in splošna rast svetovnega prebivalstva. Naraščajoči stroški energije imajo znaten učinek na cene hrane, zlasti s povečevanjem stroškov za vhodne materiale, kot so dušikova gnojila, katerih strošek se je od leta 1999 povečal za 350 odstotkov, in povečanjem stroškov prevoza. Rast donosa pridelkov se je upočasnila in pojavili so se novi trgi za kmetijske proizvode. Med dejavnike, ki začasno prispevajo k rasti cen, so slabe letine v več regijah sveta, zgodovinsko nizka raven zalog, zmanjšanje vrednosti ameriškega dolarja in omejitve izvoza v več državah, ki so tradicionalne dobaviteljice na svetovnem trgu. Špekulacije so okrepile osnovno nestanovitnost cen.

Posledice v EU

Naraščajoče cene proizvodov so prispevale k višji inflaciji cen hrane in celotni inflaciji v EU, čeprav je bil prenos na cene na drobno omejen zaradi povečane vrednosti evra, padajočega deleža surovin v stroških proizvodnje hrane v primerjavi z energijo in delovno silo ter nizek delež izdatkov za hrano v povprečnih izdatkih gospodinjstev. Vpliv povišanja cen so nekatere države članice čutile veliko ostreje kot druge in imelo je resnejše posledice za družine z nizkim dohodkom. Medtem ko so pridelovalci poljščin imeli koristi, so rejce živine prizadele višje cene krme.

Posledice na svetovni ravni

Države v razvoju, ki so neto uvoznice hrane, so najbolj prizadete, medtem ko so imele neto uvoznice na splošno korist. Če višje cene še niso povzročile pomanjkanja hrane, pa so pripomogle k večji revščini, podhranjenosti in povečani ranljivosti zaradi prihodnjih zunanjih udarcev najrevnejših na svetu. Kljub temu lahko naraščajoče cene kmetom v svetu v razvoju srednje- in dolgoročno prinesejo nove možnosti za ustvarjanje prihodka in bi lahko okrepile prispevek kmetovanja h gospodarski rasti.

Gibanje v prihodnosti

Cene so začele padati z nedavne najvišje ravni in Komisija pričakuje, da se bo to nadaljevalo in da se bo trg stabiliziral. Komisija kljub temu ne pričakuje, da se bodo cene spustile na raven iz preteklosti.

Politična rešitev

Tridelno politično rešitev, ki jo danes predlaga Komisija, sestavljajo naslednji ukrepi:

• 1) kratkoročni ukrepi: pregled stanja skupne kmetijske politike (glej IP/08/762) in spremljanje sektorja trgovine na drobno v pregledu politike enotnega trga v skladu z načeli konkurence in notranjega trga,
• 2) dolgoročnejši ukrepi: pobude za okrepitev dobave kmetijskih proizvodov in zagotovitev varnosti preskrbe s hrano, vključno s spodbujanjem trajnostnih meril za biogoriva ter razvoj prihodnjih generacij biogoriv v Evropi in na mednarodni ravni, ter krepitev raziskav v kmetijstvu in širjenje znanja, zlasti v državah v razvoju,
• 3) pobude za prispevanje k svetovnemu prizadevanju za odpravljanje posledic dviga cen za revno prebivalstvo, vključno z bolj usklajenim mednarodnim odzivanjem na krize zaradi hrane, zlasti v okviru ZN in G8, stalno odprto trgovinsko politiko, ki najrevnejšim državam na svetu ponuja prednostni dostop na trg EU, hitrim odzivanjem na takojšnje kratkoročne humanitarne potrebe, ciljno usmerjeno razvojno pomočjo dolgoročnim projektom za oživitev kmetijstva v državah v razvoju.

Komisija bo na splošno še naprej aktivno spremljala položaj in politike prilagajala novim okoliščinam.

Ali naj EU opusti svoj cilj glede biogoriv zaradi naraščajočih cen hrane?

Evropski svet je leta 2007 določil cilj glede biogoriv za promet in januarja 2008 je Komisija pripravila predlog za njegovo uresničevanje. Cilj ni bil nikoli, da bi za vsako ceno dosegli 10 % biogoriv, ampak 10 % biogoriv pod strogimi pogoji. Med temi pogoji sta delujoč in trden trajnostni sistem ter komercialna upravičenost biogoriv druge generacije. O trajnostnem sistemu EU trenutno razpravljata Svet in Evropski parlament. Na svetu bo prvi te vrste. Zagotoviti bo moral, da proizvodnja ne bo imela škodljivih stranskih učinkov ter da bo trden in izvršljiv. Svetovna proizvodnja biogoriv se bo nadalje povečevala z ali brez 10-odstotnega cilja Unije. Evropa lahko najbolje prispeva tako, da naredi vse, kar je mogoče, in pokaže, da trajnostni sistem lahko deluje, ter da zagotovi hiter prehod na nove generacije biogoriv. V prometnem sektorju so zdaj biogoriva edini nadomestek za netrajnostna fosilna goriva. Cilj EU glede trajnostnih biogoriv ima odločilno vlogo pri omogočanju EU, da do leta 2020 za 20 % zmanjša emisije CO2.