IP/08/733

Bruselj, 13. maja 2008

[Graphic in PDF & Word format]

Komisija postavlja informacijske in komunikacijske tehnologije v okoljevarstveno vlogo

Evropska komisija je v okviru svojih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam danes napovedala, da bo spodbujala uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), da bi izboljšala energijsko učinkovitost celotnega gospodarstva, z začetkom pri stavbah, razsvetljavi in električnem omrežju. IKT lahko v vseh gospodarskih panogah pripomorejo k okolju prijaznejšemu vedenju, kar bi ob dovolj široki uporabi izrazito zmanjšalo ekološki odtis Evrope. Komisija bo panogo IKT spodbujala, da prevzame vodilno vlogo in zmanjša lastne emisije CO₂ ter išče in najde rešitve, ki bodo koristile celotnemu gospodarstvu. Najsodobnejši računalniški strežniki na primer porabijo enako količino energije kot običajna žarnica; če bi jih uporabljali pogosteje, bi lahko z njimi prihranili do 70 % energije.

„Če želimo do leta 2020 doseči evropske cilje glede energijske učinkovitosti, potrebujemo gospodarstvo z visoko rastjo in nizkimi emisijami ogljikovega dioksida. Raziskovanje inovativnih energijsko učinkovitih rešitev na področju IKT in njihov hiter prodor na trg bodo ključnega pomena pri zmanjševanju emisij v vseh gospodarskih panogah,“ je dejala Viviane Reding, evropska komisarka za informacijsko družbo in medije. „Korist bo obojestranska: IKT bodo spodbujale konkurenčnost gospodarstva EU in hkrati prevzele vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.“

Če ne bomo ukrepali, bo poraba energije v EU do leta 2012 po napovedih narasla za kar 25 %, s čimer bi se emisije EU povečale kljub ciljem na področju obnovljivih virov energije. Če se informacijske in komunikacijske tehnologije usmerijo v trajnostno rabo, lahko pripomorejo k povečanju energijske učinkovitosti v vseh gospodarskih panogah, hkrati pa bodo še naprej prispevale 40 % rasti produktivnosti v Evropi. Razvijanje naprednega trga takšnih energijsko učinkovitih tehnologij bi dolgoročno gledano pripomoglo k večji konkurenčnosti, rasti in zaposlitvam. Te ugotovitve so zapisane v novem sporočilu, ki ga je danes sprejela Evropska komisija.

Komisija bo sektor IKT, ki trenutno prispeva 2 % globalnih emisij CO₂, spodbujala, da s svojim primerom postane zgled pri doseganju nevtralnosti emisij CO₂. V ta namen bo krepila raziskave, razvoj in uporabo komponent in sistemov, ki jih bo dopolnila s prostovoljnimi sporazumi, na primer z o okolju prijaznim oddajanjem javnih naročil. Resnični doprinos okolju prijaznih IKT bo mogoče doseči z razvijanjem energijsko učinkovitih rešitev na podlagi IKT, ki bodo vplivale na ostalih 98 % globalnih emisij.

Da bi Komisija dokazala, da lahko s pomočjo okolju prijazne tehnologije celotno gospodarstvo doseže nizke emisije in visoko rast, se bo osredotočila na tri energijsko intenzivne sektorje:

• Za proizvodnjo in distribucijo energije se porabi ena tretjina vse primarne energije. Učinkovitost proizvodnje energije bi bilo mogoče povečati za 40 %, učinkovitost njenega prenosa in distribucije pa za 10 %. Z uporabo IKT bi lahko poleg učinkovitejšega upravljanja električnih omrežij dosegli tudi lažje vključevanje obnovljivih virov energije. Danska polovico svoje električne energije proizvede v decentraliziranih omrežjih, pri čemer 20 % vse električne energije pridobi iz energije vetra. Njeni izpusti CO₂ so se od leta 1990 do leta 2005 posledično zmanjšali z 937 na 517 g/kWh.
• Za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo stavb se porabi več kot 40 % električne energije v Evropi. IKT lahko stalno spremljajo podatke in takoj izboljšajo delovanje razsvetljave, prezračevanja in opreme ter porabnikom redno sporočajo, kakšna je njihova poraba energije, s čimer lahko pripomorejo k spremembam vedenja. Na Finskem je takšno „pametno“ merjenje pripomoglo k 7-odstotnemu izboljšanju energijske učinkovitosti porabnikov.
• 20 % električne energije v svetu se porabi za razsvetljavo. S prehodom na energijsko učinkovite žarnice bi se lahko količina energije, ki se porabi za razsvetljavo, do leta 2025 razpolovila. Še večji učinek bi imele inteligentne žarnice, ki se samodejno prilagajajo naravni svetlobi in prisotnosti ljudi.

Komisija je začela izvajati tudi proces posvetovanja in partnerstva, v katerega je vključila širši krog ustreznih interesnih skupin. V tem procesu se bodo prednostno obravnavala zlasti mesta, saj porabijo več kot 75 % globalne energije in proizvedejo 80 % emisij CO₂. Poleg tega predstavljajo mestna območja ustrezno okolje za preskušanje, preverjanje in uporabo novih rešitev na podlagi IKT.

Ozadje

Komisija je 10. januarja 2007 na področjih energije in podnebnih sprememb sprejela sveženj ukrepov, ki so ga podprli Evropski parlament in evropski voditelji na Evropskem svetu marca 2007. Cilj tega svežnja je, da se emisije toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšajo za 20 % glede na raven iz leta 1990, delež uporabe obnovljivih virov energije pa poveča na 20 % (IP/07/29). Komisija je 23. januarja 2008 sprejela obsežen sveženj predlogov, ki potrjuje, da so sprejeti cilji na področju podnebnih sprememb tehnološko in ekonomsko dosegljivi ter da pomenijo enkratno poslovno priložnost za tisoče evropskih podjetij (IP/08/80).

Raziskave EU na področju energijske učinkovitosti IKT so že obrodile sadove. HIPEAC in ostali raziskovalni projekti v okviru šestega okvirnega programa so dokazali, da je zmogljivost računalnika lahko neodvisna od porabe energije (http://www.hipeac.net/), v okviru projekta OLLA pa so bile razvite organske svetleče diode OLED, ki so dvakrat učinkovitejše od običajnih žarnic

(http://www.hitech-projects.com/euprojects/olla/index.html).
http://ec.europa.eu/information_society/activities/sustainable_growth/energy_efficiency/index_en.htm