Več varnosti na naših cestah, enaka obravnava domačih voznikov in voznikov v tranzitu

Evropska komisija je danes sprejela predlog direktive, ki omogoča lažji čezmejni pregon kršitev cestnoprometnih predpisov, ki najbolj ogrožajo varnost. Namen direktive je izvajanje tehničnih mehanizmov in pravnih instrumentov, ki omogočajo, da se evropskega voznika lahko identificira in lahko tudi kaznuje za prekršek, ki ga je storil v državi članici, ki ni država registracije njegovega vozila. Ta ukrep bo občutno izboljšal varnost na evropskih cestah in privedel do pozitivne spremembe v obnašanju tako pri voznikih v tranzitu kot domačih voznikih. S tem bo tudi konec razlikovanja, ki pogosto obstaja pri obravnavanju teh dveh kategorij cestnih uporabnikov.

„Cestna varnost je zadeva vseh in prednostna naloga za Komisijo. Leta 2001 smo si zastavili cilj, da v desetih letih zmanjšamo število smrtnih nesreč na naših cestah za polovico. Za dosego tega cilja, moramo že danes vlagati dodatne napore. Direktiva, ki smo jo pravkar sprejeli, je pomemben element vseh ukrepov, sprejetih za izboljšanje varnosti na evropskih cestah,“ je izjavil Jacques Barrot, podpredsednik Komisije, zadolžen za promet.

Danes voznik, ki povzroči cestnoprometni prekršek z vozilom, ki je registrirano v drugi državi Evropske unije, razen v redkih izjemah, ostane nekaznovan, ker ga ni mogoče identificirati ali ni mogoče preveriti naslova, kjer je vozilo registrirano. Nekaznovanje negativno vpliva na cestno varnost, hkrati pa predstavlja tudi diskriminacijo kršilcev z bivališčem v državi članici, za katere kazenski ukrepi veljajo.

Za odpravo tega stanja hoče Komisija v okviru EU uvesti sistem, ki bo omogočal lažji čezmejni pregon prekrškov, ki so najpogostejši vzrok za nesreče na cestah. Evropsko omrežje elektronske izmenjave podatkov bo omogočilo, da se pošlje obvestila o prekrških v tujino. Zato bodo morale države članice uvesti ustrezne upravne instrumente, kar bo poenostavitev glede na ročno sledenje, ki je v veljavi danes.

Predlagana direktiva bo zajela štiri vrste kršitev cestnoprometnih predpisov: prekoračitev hitrosti, vinjenosti za volanom, neuporaba varnostnega pasu in vožnja skozi rdečo luč. Ti štirje prekrški so glavni povzročitelji prometnih nesreč in smrtnih žrtev: so vzrok za približno 75 % smrtnih žrtev na cesti.

Od leta 2001 je cilj EU na področju cestne varnosti v desetih letih prepoloviti število smrtnih žrtev v prometu. Leta 2001 je v 27 državah, ki so zdaj članice Unije, na cestah umrlo 54 000 ljudi. Leta 2007, prvič od leta 2001, ni bilo zabeleženega napredka pri zmanjšanju števila umrlih na cestah, ki je bilo še vedno 43 000. To število je enako petim nesrečam letal srednje velikosti na teden v Evropi. V obdobju med letoma 2001–2007 se je število umrlih zmanjšalo za 20 %, medtem ko bi bilo potrebno zmanjšanje za 37 %, da bi dosegli določen cilj za leto 2010.
Oktobra 2003 je Komisija sprejela Priporočilo o najboljših praksah glede nadzora uporabe prometnih predpisov (2004/345/ES). Tendenca v razvoju prometnih nesreč kaže, da ta neobvezni instrument ni dovolj za dosego rezultatov. Z redkimi izjemami sedanji dvostranski dogovori niso imeli učinka. Vzpostavitev učinkovitega sistema čezmejnega pregona prekrškov bi lahko občutno zmanjšala sedanje število mrtvih v prometnih nesrečah.

http://ec.europa.eu/transport/roadsafety/index_en.htm

Side Bar