IP/08/464
V Bruslju, 19. marca 2008
Več varnosti na naših cestah,
enaka obravnava domačih voznikov in voznikov v tranzitu
Evropska komisija je danes sprejela predlog
direktive, ki omogoča lažji čezmejni pregon kršitev
cestnoprometnih predpisov, ki najbolj ogrožajo varnost. Namen
direktive je izvajanje tehničnih mehanizmov in pravnih instrumentov, ki
omogočajo, da se evropskega voznika lahko identificira in lahko tudi
kaznuje za prekršek, ki ga je storil v državi članici, ki ni
država registracije njegovega vozila. Ta ukrep bo občutno
izboljšal varnost na evropskih cestah in privedel do pozitivne spremembe v
obnašanju tako pri voznikih v tranzitu kot domačih voznikih. S tem bo
tudi konec razlikovanja, ki pogosto obstaja pri obravnavanju teh dveh kategorij
cestnih uporabnikov.
„Cestna varnost je zadeva vseh in prednostna naloga za Komisijo.
Leta 2001 smo si zastavili cilj, da v desetih letih zmanjšamo število
smrtnih nesreč na naših cestah za polovico. Za dosego tega cilja,
moramo že danes vlagati dodatne napore. Direktiva, ki smo jo pravkar
sprejeli, je pomemben element vseh ukrepov, sprejetih za izboljšanje
varnosti na evropskih cestah,“ je izjavil Jacques Barrot, podpredsednik
Komisije, zadolžen za promet.
Danes voznik, ki povzroči cestnoprometni prekršek z vozilom, ki je
registrirano v drugi državi Evropske unije, razen v redkih izjemah, ostane
nekaznovan, ker ga ni mogoče identificirati ali ni mogoče preveriti
naslova, kjer je vozilo registrirano. Nekaznovanje negativno vpliva na cestno
varnost, hkrati pa predstavlja tudi diskriminacijo kršilcev z
bivališčem v državi članici, za katere kazenski ukrepi
veljajo.
Za odpravo tega stanja hoče Komisija v okviru EU uvesti sistem, ki bo
omogočal lažji čezmejni pregon prekrškov, ki so
najpogostejši vzrok za nesreče na cestah. Evropsko omrežje
elektronske izmenjave podatkov bo omogočilo, da se pošlje obvestila o
prekrških v tujino. Zato bodo morale države članice uvesti
ustrezne upravne instrumente, kar bo poenostavitev glede na ročno sledenje,
ki je v veljavi danes.
Predlagana direktiva bo zajela štiri vrste kršitev cestnoprometnih
predpisov: prekoračitev hitrosti, vinjenosti za volanom, neuporaba
varnostnega pasu in vožnja skozi rdečo luč. Ti štirje
prekrški so glavni povzročitelji prometnih nesreč in smrtnih
žrtev: so vzrok za približno 75 % smrtnih žrtev na cesti.
Od leta 2001 je cilj EU na področju cestne varnosti v desetih letih
prepoloviti število smrtnih žrtev v prometu. Leta 2001 je v 27
državah, ki so zdaj članice Unije, na cestah umrlo 54 000 ljudi.
Leta 2007, prvič od leta 2001, ni bilo zabeleženega napredka pri
zmanjšanju števila umrlih na cestah, ki je bilo še vedno
43 000. To število je enako petim nesrečam letal srednje
velikosti na teden v Evropi. V obdobju med letoma 2001–2007 se je
število umrlih zmanjšalo za 20 %, medtem ko bi bilo potrebno
zmanjšanje za 37 %, da bi dosegli določen cilj za leto
2010. Oktobra 2003 je Komisija sprejela Priporočilo o najboljših
praksah glede nadzora uporabe prometnih predpisov (2004/345/ES). Tendenca v
razvoju prometnih nesreč kaže, da ta neobvezni instrument ni dovolj za
dosego rezultatov. Z redkimi izjemami sedanji dvostranski dogovori niso imeli
učinka. Vzpostavitev učinkovitega sistema čezmejnega pregona
prekrškov bi lahko občutno zmanjšala sedanje število mrtvih
v prometnih nesrečah.
http://ec.europa.eu/transport/roadsafety/index_en.htm
|