IP/08/214

Bruselj, 13. februar 2008

Komisija ocenila programe stabilnosti Avstrije, Cipra, Malte, Portugalske in Slovenije

Danes je Evropska komisija pregledala programe stabilnosti^[1] Avstrije, Cipra, Malte, Portugalske in Slovenije. V letu 2007 sta Ciper in Slovenija dosegla svoja srednjeročna cilja na področju javnih financ: v primeru Cipra je bil to uravnotežen proračun, v primeru Slovenije pa primanjkljaj v višini 1 % BDP v strukturnem smislu. Ti državi bosta tudi skozi celotno programsko obdobje verjetno uspeli ohraniti dober proračunski položaj. Za Malto se predvideva nadaljnji napredek proti srednjeročnemu cilju, ki je uravnotežen proračun. Avstrija sicer napreduje v smeri uravnoteženega proračuna, vendar je načrtovana konsolidacija počasnejša in nekoliko bolj osredotočena na konec obdobja. Ob upoštevanju tveganj za proračunske napovedi obeh držav ni povsem gotovo, da bosta do leta 2010 dosegli svoja srednjeročna cilja. Program Portugalske je v skladu z zmanjšanjem presežnega primanjkljaja do roka, dogovorjenega s Svetom. Usmerjen je v nadaljnjo srednjeročno proračunsko konsolidacijo, pri čemer bi se srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, dosegel do leta 2010. Vendar bo to odvisno od učinkovitega izvajanja ukrepov, napovedanih v programu, morda pa bodo potrebni celo dodatni ukrepi. Kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ, sta Portugalska in Malta izpostavljeni srednjemu tveganju, Ciper in Slovenija pa visokemu tveganju. Le za Avstrijo velja, da je izpostavljena nizkemu tveganju^[2].

„Proračunski položaj Slovenije je dober, saj se ocenjuje, da je v letu 2007 dosegla svoj srednjeročni cilj, njen dolg pa je pod 30 %. Vendar bi morala izkoristiti obdobje rasti, ki ga uživa, in si prizadevati za večje primarne presežke glede na močne inflacijske pritiske in napovedano povečanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva,“ je izjavil komisar za gospodarske in monetarne zadeve Joaquin Almunia.

Danes je Evropska komisija ocenila dopolnitve programov stabilnosti Avstrije, Cipra, Malte, Portugalske in Slovenije. Ocenila je tudi konvergenčne programe Bolgarije, Češke, Estonije in Latvije (glej IP/08/213). Dve skupini držav sta bili ocenjeni že januarja in o njih se je razpravljalo na zasedanju finančnih ministrov EU 12. februarja. 19. februarja bo Komisija pregledala četrto skupino programov. Pričakuje se, da se bo o programih iz tretje in četrte skupine nato razpravljalo na zasedanju finančnih ministrov EU 4. marca.

SLOVENIJA

Slovenija je 30. novembra 2007 predložila novo dopolnitev programa stabilnosti, ki obravnava obdobje od 2007 do 2010.

Slovenija je svoj srednjeročni cilj dosegla leta 2007, dve leti prej, kot je bilo načrtovano. Program je zastavljen tako, da se še naprej upošteva srednjeročni cilj oziroma da se v programskem obdobju z naraščajočo rezervo celo preseže. Iz najnovejših razpoložljivih podatkov je mogoče za leto 2007 sklepati, da je bil proračunski rezultat boljši od pričakovanega in da je bil morda dosežen celo majhen presežek. Tveganja za proračunske napovedi v letu 2008 se na splošno zdijo uravnotežena. Proračunski rezultati bodo morda v zadnjih letih programskega obdobja nekoliko slabši od pričakovanih, predvsem zaradi tveganj, povezanih z načrtovano omejitvijo odhodkov. Ekspanzivna naravnanost se lahko leta 2008 izkaže za prociklično. Restriktivnejša fiskalna naravnanost od trenutno predvidene za leto 2008 se zdi primerna glede na sedanje močne inflacijske pritiske. Načrtovano visoko povišanje v okviru dogovorov o plačah v javnem sektorju tudi povzroča zaskrbljenost v zvezi s predvidevanji glede inflacije.

Kljub sedanji nizki stopnji dolga se ocenjuje, da v Sloveniji obstaja visoko tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi napovedanega znatnega proračunskega vpliva, ki ga bo imelo staranje prebivalstva.

Ob upoštevanju ocene Komisije in usmeritev fiskalnih politik, ki jih je pripravila Evroskupina aprila 2007, se Slovenija poziva, naj: (i) si na podlagi verjetno boljšega rezultata od pričakovanega leta 2007 prizadeva, da bo proračunski položaj leta 2008 in po letu 2008 boljši od načrtovanega v programu, ter se tako izogne procikličnim politikam; (ii) bo pripravljena sprejeti nadaljnje ukrepe za omejitev inflacijskih pritiskov, pri čemer naj priporočeno fiskalno naravnanost dopolni z ustrezno politiko plač, trga dela in konkurenčno politiko; (iii) ob upoštevanju načrtovanega povišanja odhodkov v zvezi s staranjem prebivalstva izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, zlasti z nadaljnjim izvajanjem reform pokojninskega sistema.

For the assessment of the stability programmes of the other countries, see the English, French or German version of this press release.

Priporočila Komisije za mnenje Sveta o posameznih programih za vsako državo posebej so dostopna na spletni strani:

http://ec.europa.eu/economy_finance/sg_pact_fiscal_policy/sg_programmes9147_en.htm

SLOVENIA

Comparison of key macroeconomic and budgetary projections

^[1] V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1055/2005) morajo države članice vsako leto predložiti posodobljene makroekonomske in proračunske napovedi. Te posodobitve se imenujejo programi stabilnosti za države, ki so že sprejele evro, in konvergenčni programi za države, ki tega še niso storile. Ta uredba se šteje tudi za preventivni del Pakta stabilnosti in rasti.

^[2] Analiza dolgoročne vzdržnosti javnih financ upošteva trenutno raven dolga, trenutni proračunski primanjkljaj ali presežek in pričakovane stroške zaradi staranja prebivalstva ob predpostavki, da se politika ne bo spremenila.