Navigation path

Left navigation

Additional tools

Vzhodno partnerstvo – novo poglavje z visoko zastavljenimi cilji v odnosih EU z vzhodnimi sosedami

European Commission - IP/08/1858   03/12/2008

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/08/1858

Bruselj, 3. decembra 2008

Vzhodno partnerstvo – novo poglavje z visoko zastavljenimi cilji v odnosih EU z vzhodnimi sosedami

Predlog Komisije za novo vzhodno partnerstvo pomeni pomembno spremembo v odnosih EU z Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo[1], Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. To ambiciozno partnerstvo predvideva znatno nadgradnjo političnega sodelovanja, vključno z možnostjo sklepanja nove generacije pridružitvenih sporazumov, poglobljenim vključevanjem v gospodarstvo EU, enostavnejšim potovanjem za državljane EU, če so izpolnjene ustrezne varnostne zahteve, okrepljeno ureditvijo za zanesljivo oskrbo z energijo, ki bo koristila vsem udeleženkam, in večjo finančno pomočjo. EU predlaga veliko intenzivnejšo vsakodnevno podporo prizadevanjem partneric za reforme na podlagi novega programa celovitega vzpostavljanja institucij in novo večstransko razsežnost, ki bo združila partnerice v boju s skupnimi izzivi. Novo partnerstvo vključuje nove ukrepe za podporo socialnemu in gospodarskemu razvoju vseh šestih držav ter pet vodilnih pobud, ki bodo zelo jasno pokazale podporo EU.

Predsednik José Manuel Barroso je izjavil: „Samo z močno politično voljo in zavezanostjo obeh strani bo vzhodno partnerstvo doseglo svoj cilj, tj. politično združevanje in gospodarsko povezovanje. Še bolj moramo vzajemno vlagati v stabilnost in blaginjo. Te naložbe se bodo hitro povrnile z znatnimi političnimi in gospodarskimi koristmi ter prinesle večjo stabilnost in varnost tako za EU kot za naše vzhodne partnerice.“

„Prišel je pravi trenutek, da začnemo novo poglavje v odnosih z našimi vzhodnimi sosedami,“ je dodala komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko, Benita Ferrero-Waldner. „Na podlagi napredka iz preteklih let smo pripravili zahtevno in hkrati zelo uravnovešeno ponudbo. Dogodki, ki se zgodijo v Vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu, vplivajo na varnost in stabilnost EU. Naša politika do teh držav bi zato morala biti močna, proaktivna in nedvoumna. EU bo nadaljevala uspešni pristop prilagojenih programov na novi ravni in mu dodala močno večstransko razsežnost. Še naprej se moramo ravnati po načelu, da mora iti napredek z roko v roki s prizadevanji naših partneric za reforme, vendar ponuja ta novi paket tudi intenzivnejšo pomoč, s katero bodo lažje dosegle svoje cilje.“

Vzhodno partnerstvo je odziv na željo vzhodnih sosed EU, da se približajo Evropski uniji. Pa tudi EU lahko pričakuje bistvene koristi, če prispeva k razvoju stabilnosti, boljšemu upravljanju in gospodarskemu razvoju na svojih vzhodnih mejah.

Od leta 1989 so se razmere na vzhodnem robu EU bistveno spremenile. Z zaporednimi širitvami so se nam vzhodne sosede geografsko približale, reforme, ki jih podpira evropska sosedska politika, pa so te države približale EU še politično in gospodarsko. Odgovornost EU do partneric narašča. Njena dolžnost je, da se jim pomaga spopadati s političnimi in gospodarskimi izzivi, s katerimi se soočajo, ter da podpre njihova prizadevanja za tesnejše povezave, nenazadnje tudi glede na spor v Gruziji lani poleti. Po tem sporu na Kavkazu je Evropski svet na zasedanju 1. septembra od Komisije zahteval, da predstavi svoj predlog prej, kot je bilo prvotno predvideno.

Po posvetovanjih z vzhodnimi partnericami predlaga Komisija navezavo tesnejših dvostranskih odnosov z njimi in vzpostavitev novega večstranskega okvira za sodelovanje. Glavne nove točke te pobude so:

  • novi pridružitveni sporazumi, vključno s poglobljenimi in celovitimi sporazumi o prosti trgovini s partnericami, pripravljenimi in sposobnimi prevzeti daljnosežne zaveze do EU, ki jih prinesejo taki sporazumi;
  • celoviti programi, ki jih financira EU za izboljšanje upravne zmogljivosti partneric;
  • postopno vključevanje v gospodarstvo EU (z asimetričnostjo glede na gospodarstva partneric), vključno s pravno zavezujočimi obveznostmi v zvezi s približevanjem zakonodaje;
  • spodbujanje partneric k razvoju medsebojne prostotrgovinske mreže, ki bi na dolgi rok lahko prerasla v gospodarsko skupnost soseščine;
  • sklepanje „paktov o mobilnosti in varnosti“, ki bi olajšali zakonito potovanje v EU, hkrati pa okrepili prizadevanja v boju proti korupciji, organiziranemu kriminalu in nezakonitim migracijam. Ti pakti bi poleg tega zajemali nadgradnjo azilnih sistemov za njihovo uskladitev s standardi EU, vzpostavitev struktur za integrirano upravljanje meja ipd. Končni cilj teh paktov bi bila ureditev potovanja brez vizumov z vsemi sodelujočimi partnericami;
  • Komisija bo proučila možnosti za mobilnost delovne sile z namenom nadaljnjega odpiranja trga dela EU;
  • večja zanesljivost oskrbe z energijo za EU in njene vzhodne partnerice;
  • programi za gospodarski in socialni razvoj v državah partnericah, ki bodo obravnavali zlasti velike gospodarske in socialne razlike v teh državah;
  • vzpostavitev štirih večstranskih tematskih platform, ki bodo dodatno podprle posamezna prizadevanja partneric za reforme, in sicer platform za demokracijo, dobro upravljanje in stabilnost; za gospodarsko povezovanje in zbliževanje s politikami EU; za zanesljivost oskrbe z energijo; ter za stike med ljudmi;
  • vodilne pobude: program za integrirano upravljanje meja; pomoč za MSP; spodbujanje regionalnih trgov z električno energijo, energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije; razvoj južnega energetskega koridorja; ter sodelovanje v zvezi s preprečevanjem naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenostjo in odzivom nanje;
  • več neposrednih osebnih stikov ter večja udeležba civilne družbe in drugih zainteresiranih strani, vključno z Evropskim parlamentom;
  • dodatna finančna pomoč – znatno povečanje s 450 milijonov EUR leta 2008 na 785 milijonov EUR leta 2013. To pomeni dodatnih 350 milijonov EUR poleg že načrtovanih sredstev za obdobje 2010–2013. Poleg tega bomo prerazporedili 250 milijonov EUR, ki so že dodeljeni regionalnim programom evropske sosedske politike.

Komisija predlaga otvoritev te pobude spomladi leta 2009 na posebnem „vrhu vzhodnega partnerstva“.

Dodatne informacije:

http://ec.europa.eu/external_relations/eastern/docs/index_en.htm

http://ec.europa.eu/world/enp/index_en.htm

http://ec.europa.eu/world/enp/partners/enp_armenia_en.htm

http://ec.europa.eu/world/enp/partners/enp_azerbaijan_en.htm

http://ec.europa.eu/world/enp/partners/enp_belarus_en.htm

http://ec.europa.eu/world/enp/partners/enp_georgia_en.htm

http://ec.europa.eu/world/enp/partners/enp_moldova_en.htm

http://ec.europa.eu/world/enp/partners/enp_ukraine_en.htm


[1] Obseg udeležbe Belorusije v vzhodnem partnerstvu bo odvisen od splošnega razvoja odnosov med EU in Belorusijo.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website