Navigation path

Left navigation

Additional tools

Komisija sprejela obsežen načrt gospodarskega okrevanja za rast in delovna mesta, da bi spodbudila povpraševanje in ponovno vzpostavitev zaupanja v evropsko gospodarstvo

European Commission - IP/08/1771   26/11/2008

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/08/1771

Bruselj, 26. novembra 2008

Komisija sprejela obsežen načrt gospodarskega okrevanja za rast in delovna mesta, da bi spodbudila povpraševanje in ponovno vzpostavitev zaupanja v evropsko gospodarstvo

Evropska komisija je danes predstavila obsežen načrt za izhod Evrope iz trenutne gospodarske krize. Načrt gospodarskega okrevanja temelji na dveh glavnih elementih, ki se vzajemno krepita. Prvega sestavljajo kratkoročni ukrepi za spodbuditev povpraševanja in ponovno vzpostavitev zaupanja, drugega pa „pametne naložbe“ za večjo rast in trajnostno blaginjo v dolgoročni perspektivi. Načrt predvideva pravočasno, ciljno usmerjeno in začasno fiskalno spodbudo v višini okrog 200 milijard EUR oziroma 1,5 % BDP EU z uporabo nacionalnih proračunov (okrog 170 milijard EUR oz. 1,2 % BDP) ter proračunov EU in Evropske investicijske banke (okrog 30 milijard EUR oz. 0,3 % BDP). Vse države članice poziva, naj sprejmejo pomembne ukrepe v korist svojih državljanov in ostale Evrope. Načrt bo okrepil in pospešil reforme, ki že potekajo v okviru lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Vanj so vključeni obsežni ukrepi na nacionalni ravni ter na ravni EU za pomoč gospodinjstvom in industriji, ter za osredotočenje podpore na najbolj ranljive. Načrt v ospredje postavlja konkretne ukrepe za spodbujanje podjetništva, raziskav in inovacij, med drugim tudi v avtomobilski industriji in gradbeništvu. Spodbudil naj bi prizadevanja pri boju proti podnebnim spremembam in hkrati ustvaril prepotrebna delovna mesta, na primer s strateškimi naložbami v energetsko učinkovite stavbe in tehnologije.

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je dejal: „To je čas, ki zahteva izredne ukrepe. Ogroženi so delovna mesta in blaginja naših državljanov. Evropa mora svoje usklajeno delovanje na finančnih trgih, kakršnega še ni bilo, razširiti na realno gospodarstvo. Načrt je obsežen in smel, pa vendar ga odlikujeta strateška in trajnostna vizija. Zasnovan je na predlogih Komisije z dne 29. oktobra, ki so bili prvi načrt za razširitev krizne podpore finančnemu sektorju in obravnavo težav v realnem gospodarstvu. Veseli me, da so predlogi bili in ostajajo navdih za ukrepe, ki so jih od tedaj napovedale države članice.“

Predsednik je dodal: „Načrt gospodarskega okrevanja lahko kratkoročno milijonom ljudi pomaga obdržati zaposlitev. Krizo lahko spremeni v priložnost za čisto rast ter številčnejša in boljša delovna mesta v prihodnje. Pravočasna, ciljno usmerjena fiskalna spodbuda začasne narave bo ponovno oživila naše gospodarstvo v okviru Pakta za stabilnost in rast. Pametne naložbe v veščine in tehnologije prihodnosti bodo okrepile težnje Evrope, da skladno z lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta postane dinamično gospodarstvo 21. stoletja z nizkimi emisijami ogljika. Če se bo Evropa odločno lotila izvajanja načrta gospodarskega okrevanja, se lahko vrnemo na pot trajnostne rasti in odplačamo kratkoročne javnofinančne dolgove.

Če pa bi z ukrepanjem odlašali, bi tvegali, da nas potegne v začaran krog usihanja kupne moči in davčnih prihodkov ter naraščanja brezposelnosti in proračunskega primanjkljaja.“

Fiskalna spodbuda v višini 1,5 % BDP

V načrtu gospodarskega okrevanja bodo uporabljeni vsi politični vzvodi. Vključuje usklajeno fiskalno spodbudo v višini okrog 200 milijard EUR oziroma 1,5 % BDP, od tega okrog 170 milijard EUR (1,2 % BDP) na ravni držav članic v obliki ukrepov v njihovih proračunih in okrog 30 milijard EUR (0,3 % BDP) v obliki ukrepov na ravni EU v okviru proračuna EU in Evropske investicijske banke. Spodbuda bo ostala znotraj meja Pakta za stabilnost in rast ter obenem izkorišča popolno prilagodljivost, ki jo ta omogoča. Države članice, ki bodo sprejele pakete spodbud, bodo uživale dvojno korist: spodbudile bodo povpraševanje v lastnih gospodarstvih, poleg tega pa bodo spodbudite povpraševanje v drugih državah članicah in tako svojim izvoznikom dale nov zagon. Z usklajenimi ukrepi bomo zagotovili sinergije in se izognili težavam, ki jih lahko povzroči razdrobljen pristop.

V načrtu je predvideno, da bi kot prispevek EU k tej spodbudi pospešili izplačila v višini do 6,3 milijarde EUR iz strukturnih in socialnih skladov. Komisija bo za izboljšanje medsebojnih povezav na področju energije in širokopasovne infrastrukture sprostila dodatnih 5 milijard EUR sredstev za obdobje 2009–2010.

Evropska investicijska banka bo svoje letne intervencije povečala za približno 15 milijard EUR v letu 2009 in za podoben znesek v letu 2010.

Ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest

Naša najpomembnejša prednostna naloga je, da evropske državljane zavarujemo pred najhujšimi učinki finančne krize, saj jih bodo prvi občutili kot zaposleni, v svojih gospodinjstvih ali kot podjetniki.

Komisija predlaga poenostavitev meril Evropskega socialnega sklada, ponovno oblikovanje porabe ter pospešitev izplačevanja predplačil z začetka leta 2009, tako da bi lahko države članice prej prišle do 1,8 milijarde sredstev za okrepitev aktivnih politik trga dela, ponovno osredotočenje podpore na najbolj ranljive, pospešitev ukrepov za razvoj veščin in se po potrebi odločile, ali bi projekte v tem obdobju v celoti financirala Skupnost.

Poleg tega bo ob drugih ukrepih za pospešitev izvajanja pomembnih naložbenih projektov prenesenih še do 4,5 milijarde kohezijskih sredstev, kar bo prav tako prispevalo k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bo po ustreznem pregledu lahko hitreje ukrepal, njegovo področje pa se bo razširilo tako, da bo ljudem pomagal ohranjati zaposlitev oziroma jim pomagal pri iskanju nove zaposlitve. Pregledan bo tudi proračun ESPG.

Za ustvarjanje povpraševanja na trgu dela načrt države članice poziva, naj razmislijo o znižanju socialnih prispevkov, ki jih delodajalci plačujejo za nižje dohodke, ter poziva Svet, naj še pred pomladanskim zasedanjem Evropskega sveta v letu 2009 sprejme predlagano direktivo, ki bi trajno znižala stopnje DDV za delovno intenzivne storitve.

Pametne naložbe

Načrt gospodarskega okrevanja zajema podrobne predloge partnerstev med javnim sektorjem – ob uporabi financiranja Skupnosti in EIB ter nacionalnega financiranja – in zasebnimi sektorji za spodbuditev čistih tehnologij s podporo inovacijam: med temi partnerstvi so evropska pobuda za okolju prijazne avtomobile s skupnim financiranjem v višini najmanj 5 milijard EUR, evropska pobuda za energetsko učinkovite stavbe v vrednosti 1 milijarde EUR in pobuda „tovarne prihodnosti“ z ocenjeno vrednostjo 1,2 milijarde EUR.

V celotnem načrtu gospodarskega okrevanja je poudarek namenjen „pametnim naložbam“. Večja vlaganja v izobraževanje in (pre-)usposabljanje ljudem pomagajo, da obdržijo svojo zaposlitev in se vrnejo na trg dela, pri čemer se poveča produktivnost. Vlaganje v infrastrukturo in energetsko učinkovitost ohranja delovna mesta v gradbeništvu, prihrani energijo in izboljša učinkovitost. Vlaganje v okolju prijazne avtomobile pomaga varovati Zemljo, evropskim podjetjem pa bo zagotovilo prednost na zelo konkurenčnem trgu.

Načrt gospodarskega okrevanja bo temeljil na zakonu o malih podjetjih in zagotavljal dodatno pomoč za vsa mala in srednja podjetja, vključno z odpravo zahteve, da mikro podjetja pripravljajo letne računovodske izkaze, olajšanjem dostopa do javnih naročil in zagotovitvijo, da javni organi račune poravnavajo v roku enega meseca.

Načrt vsebuje dodatne pobude za takšno uporabo državnih pomoči, ki omogoča največjo prožnost pri spopadanju s krizo, hkrati pa ohranja enake konkurenčne pogoje. Med novimi ukrepi je paket poenostavitev za pospešitev procesa odločanja, začasno zvišanje „premije varnega pristana“ za tvegani kapital na 2,5 milijona EUR in prav tako začasno razširitev obsega, v katerem države članice lahko jamčijo za posojila podjetij.

Uravnotežen in raznolik pristop

Predlog fiskalne spodbude naj bi zagotovil sodelovanje vseh držav članic ob izogibanju univerzalnemu pristopu, ki glede na različne izhodiščne položaje držav članic (glej IP/08/1617 o jesenski gospodarski napovedi Komisije) ne bi mogel delovati. Največ manevrskega prostora imajo tiste, ki so čas dobrih gospodarskih razmer izkoristile za to, da so dosegle stabilnost javnih financ.

Stopnja spodbude je uravnotežena. Po eni strani zadošča za učinkovito omejevanje nezaposlenosti in pomoč milijonom malih in srednjih podjetij, da se izvijejo iz krize, po drugi strani pa se izogne ravni trajne zadolženosti, ki bi lahko dolgoročno spodkopala temelje evropskega gospodarstva in v prihodnosti povzročila množično brezposelnost.

Spodbuda je predvidena za omejeno obdobje, po tem katerem bi morale države članice proračunsko poslabšanje odpraviti. Kako nameravajo to storiti in zagotoviti dolgoročno vzdržnost, bodo morale zapisati v posodobljenih programih stabilnosti in konvergenčnih programih, ki jih morajo predstaviti do konca leta 2008.

Strukturne reforme

Načrt Komisije za gospodarsko okrevanje za pospešitev in okrepitev okrevanja ter za preprečitev kriz v prihodnje predvideva tudi ambiciozne strukturne reforme, prilagojene potrebam posameznih držav članic. Nekatere reforme bodo fiskalno spodbudo dopolnjevale pri spodbujanju povpraševanja, na primer s podpiranjem kupne moči potrošnikov z izboljšanjem delovanja trgov.

Ustrezne strukturne reforme bodo v sinergiji s pametnimi naložbami državam članicam pomagale, da bodo na podlagi napredka, ki so ga že dosegle v okviru lizbonske strategije, izboljšale svojo temeljno konkurenčnost in si zagotovile močen položaj za odplačilo dolgov in postavile platformo za trajnostno rast.

Načrt krepi instrumente, ki zagotavljajo, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti v okviru lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Komisija bo v „poglavjih po državah“, ki jih bo 16. decembra izdala kot del svojega letnega paketa lizbonske strategije, ocenila položaj v vsaki državi članici in predlagala dodatna priporočila za posamezne države, k podpori katerih bo Komisija pozvala pomladansko zasedanje Evropskega sveta. To bo pomenilo, da se bodo voditelji EU skupaj dogovorili o tem, kaj mora posamezna država članica storiti za izvajanje načrta gospodarskega okrevanja, pri čemer mora zagotoviti srednjeročno finančno vzdržnost, zlasti s pospešitvijo lizbonskih reform za spodbudo konkurenčnosti.

Izvajanje načrta

Komisija voditelje držav in vlad na Evropskem svetu 11. in 12. decembra poziva, naj načrt gospodarskega okrevanja podprejo in pokažejo, da so odločeni tesno in usklajeno sodelovati. Evropa bo tako pri odločnem ukrepanju v podporo realnemu gospodarstvu lahko igrala vodilno vlogo v svetovnem merilu, tako kot je njeno vodstvo na finančnih trgih pripeljalo do sporazuma na vrhunskem srečanju skupine G20 15. novembra v Washingtonu.

Za podrobnejše informacije glej MEMO/08/735.

Celotno besedilo načrta gospodarskega okrevanja bo kmalu na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/index_en.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website