Navigation path

Left navigation

Additional tools

Jesenska gospodarska napoved 2008–2010: rast BDP v EU in evroobmočju se bo skoraj ustavila

European Commission - IP/08/1617   03/11/2008

Other available languages: EN FR DE ES NL IT SV PT FI CS ET LT PL SK BG RO

IP/08/1617

Bruselj, 3. novembra 2008

Jesenska gospodarska napoved 2008–2010: rast BDP v EU in evroobmočju se bo skoraj ustavila

Gospodarska rast v Evropski uniji naj bi leta 2008 znašala 1,4 %, torej polovico toliko kot v letu 2007, leta 2009 pa naj bi še strmeje padla na 0,2 % in se nato leta 2010 postopno znova dvignila na 1,1 % (za evroobmočje te stopnje znašajo 1,2 %, 0,1 % oziroma 0,9 %). Jesenske napovedi Komisije kažejo, da je gospodarstva EU močno prizadela finančna kriza, ki v več gospodarstvih negativno vpliva na finančni popravek na nepremičninskih trgih v času, ko se zunanje povpraševanje hitro zmanjšuje. Čeprav je izvajanje pomembnih ukrepov za stabilizacijo finančnih trgov začelo vračati zaupanje, je situacija še vedno negotova in tveganja napovedi so velika. Kot posledica se pričakuje, da se bo zaposlenost v obdobju 2009–2010 le neznatno povečala, potem ko je bilo v obdobju 2007–2008 ustvarjenih 6 milijonov novih delovnih mest, brezposelnost pa bo v napovednem obdobju narasla za približno eno odstotno točko, potem ko je bila več kot desetletje na najnižji stopnji doslej. Dobra novica pa je, da se inflacijski pritiski zaradi padanja cen nafte zmanjšujejo in tveganja sekundarnih učinkov pojemajo. Celotno proračunsko stanje, ki je doseglo najvišjo raven po letu 2000, naj bi se prav tako poslabšalo, zaradi reševalnih paketov pa bi se lahko povečal javni dolg.

„Ekonomsko obzorje se je močno zmračilo, odkar je gospodarstvo Evropske unije prizadela finančna kriza, ki se je v teku jeseni še zaostrila in negativno vplivala na poslovno in potrošniško zaupanje. Gospodarstva v razvoju se zaenkrat držijo bolje od EU in ZDA, vendar je tudi zanje malo verjetno, da bi ušla nepoškodovana. Na ravni EU potrebujemo usklajeno ukrepanje za podporo gospodarstvu, podobno kot smo storili za finančni sektor. Prejšnji teden je Komisija določila okvir za pomoč, namenjeno spodbujanju naložb ter vzdrževanju zaposlenosti in povpraševanja. Pričakujemo, da bodo države članice izrazile svoja mnenja in da bomo vzpostavili skupni pristop na ravni EU,“ je dejal Joaquín Almunia, komisar za ekonomske in monetarne zadeve.

Ekonomska napoved, ki jo je danes objavila Komisija, za leto 2008 napoveduje strm padec gospodarske rasti v EU na 1,4 %. Leta 2007 je znašala 2,9 %. Pričakuje se, da se bo leta 2009 gospodarstvo EU ustavilo pri 0,2 % in se nato leta 2010 spet dvignilo na 1,1 %. Ti odstotki za evroobmočje za isto obdobje so 1,2 %, 0,1 % in 0,9 %. Leta 2007 je gospodarska rast v evroobmočju znašala 2,7%.

Globalna rast se naglo upočasnjuje

Globalna rast se bo letos predvidoma znatno upočasnila na 3,75 % in leta 2009 na 2,25 %, potem ko je v obdobju 2004–2007 povprečno znašala krepkih 5 %. Najbolj prizadeta bodo razvita gospodarstva, a veča se tudi vpliv na gospodarstva v razvoju. To je posledica finančne krize v kombinaciji s popravki cen nepremičnin, ki se trenutno izvajajo v mnogih gospodarstvih, in zapoznelimi učinki visokih cen blaga. Pričakuje se, da se bo v letu 2010 rast postopoma znova povečala, ko se bodo finančni trgi stabilizirali ter tako okrepili zaupanje in trgovanje.

Pogled v prihodnost še vedno zakriva precejšnja negotovost glede tega, kdo bo na koncu nosil največje breme kreditnih izgub in kakšen bo njihov obseg. Kreditni pogoji so se močno zaostrili in kljub nedavni dokapitalizaciji je pričakovati, da bo bančni sektor še naprej zmanjševal finančni vzvod in tako zaustavljal posojanje.

Slabi obeti za EU
V takšnih zunanjih okoliščinah ter po nadaljnjem poslabšanju rezultatov analiz in ekonomskih podatkov v zadnjih mesecih se zdaj pričakuje, da se bo BDP v tretjem četrtletju leta 2008 znižal tako v EU kot v evroobmočju. Tudi nadaljnji obeti ostajajo pesimistični, saj naj bi številna gospodarstva v EU padla v recesijo ali se ji približala.

Upočasnitev bo še zlasti nenadna pri naložbah, ki so bile v prejšnjem obdobju rasti ključna gonilna sila, kar odraža učinek večkratnih pretresov: pešanja povpraševanja in izrazitega upada zaupanja naložbenikov, strožjih pogojev financiranja ter zmanjšanja razpoložljivosti kredita.

Poraba bo v teh negotovih časih verjetno ostala skromna, čeprav naj bi se rast realnega razpoložljivega prihodka spet začela dvigovati, ko bo inflacijski učinek višjih cen blaga zbledel.

Pričakuje se, da bo neto izvoz pozitivno prispeval k BDP, saj naj bi se uvoz upočasnil bolj kot izvoz, za kar bo delno odgovorna nedavna depreciacija efektivnih menjalnih tečajev evra.

Težek udarec za trg dela in javne finance

Zaposlenost naj bi se v obdobju 2009–2010 povečala za približno 0,25 milijona delovnih mest v EU in 0,5 milijona v evroobmočju, kar je znatno manj od 6 milijonov delovnih mest, ki so bila v EU ustvarjena v obdobju 2007–2008 (od katerih jih je bilo 4 milijone v evroobmočju). Kot posledica se pričakuje, da bo brezposelnost v prihodnjih dveh letih narasla za približno eno odstotno točko. To pomeni, da bi bila stopnja brezposelnosti leta 2009 v EU 7,8-odstotna in v evroobmočju 8,4-odstotna, leta 2010 pa bi se še dodatno zvišala.

Po predvidevanjih bo poslabšanje napovedi prizadelo tudi javne finance, tako da bo deficit v javnofinančnem saldu v EU narasel z manj kot 1 % BDP leta 2007 na 1,6 % leta 2008, 2,3 % leta 2009 in 2,6 % leta 2010, pri čemer zadnja napoved temelji na predpostavki, da se politika ne bo spreminjala. Predvidena rast deficita v evroobmočju bo letos 1,3 %, leta 2009 1,8 % in leta 2010 2 %. Prizadeta bo večina držav, čeprav s precejšnjimi razlikami. Fiskalne napovedi so zamegljene tudi zaradi nejasnosti glede fiskalnih posledic finančnih reševalnih paketov.

Pričakuje se hiter padec inflacije

Po drugi strani je dobra novica ta, da naj bi inflacija že dosegla najvišjo točko in da se zdaj pričakuje njen strm padec na manj kot 2,5 % leta 2009 in 2,25 % leta 2010 v EU (2,2 % in 2,1 % v evroobmočju). V to napoved je v primerjavi s pomladno napovedjo kljub vsemu vključen manjši popravek navzgor, kar odraža porast cen blaga to poletje. Vendar se je zaradi nedavnega velikega zmanjšanja cen blaga, skupaj z znatno nižjimi napovedmi glede rasti in s tem povezanim poslabšanjem stanja na trgu dela, močno zmanjšalo tveganje sekundarnih učinkov.

Negativna tveganja

To napoved spremljajo precejšnja negotovost in negativna tveganja. Finančni pritisk bi se lahko še povečal, trajal dlje ali imel izrazitejše učinke na realno gospodarstvo, s čimer bi dodatno spodbudil negativno reakcijo trga. Pri tem bi se sedanji popravek na nekaterih nepremičninskih trgih povečal, kar bi pomenilo pritisk na bilanco stanja ter tako ohromilo nujni proces zmanjševanja finančnega vzvoda v finančnem sektorju in zmanjšalo zasebno porabo zaradi negativnih učinkov na premoženje in zaupanje. Po drugi strani se bodo cene blaga v prihodnosti bolj verjetno znižale kot zvišale, saj se napovedi glede rasti slabšajo. To bi zmanjšalo inflacijske pritiske in uravnotežilo inflacijska tveganja.

Podrobnejše poročilo je na voljo na:

http://ec.europa.eu/economy_finance/thematic_articles/article13288_en.htm

[ ]

[ ]

[ ]

[ ]

[ ]




Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website