IP/08/1335
Bruselj, 17. septembra 2008
„To je konkretna pomoč Evropske unije najbolj revnim ljudem naše družbe,“ je izjavila Mariann Fischer Boel, komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja. „Nedavni skok cen hrane je nekatere ljudi močno prizadel. To zelo uspešno shemo moramo razširiti in povečati proračun, da bi lahko pomagali čim več ljudem. Zdaj ko so intervencijske zaloge že večinoma stvar preteklosti, moramo omogočiti nakup hrane na trgu in v skladu z nacionalnimi prehrambnimi navadami.“
Shema je bila zasnovana leta 1987, da bi državam članicam omogočili sprostitev javnih zalog presežkov hrane za pomoč v hrani. Od tedaj se je stanje spremenilo. Zaloge so najmanjše do zdaj, ljudi, ki bi potrebovali pomoč, je več, cene hrane pa so nedavno zelo poskočile. To so razlogi, zaradi katerih Komisija meni, da je nujno trajno povečati proračun za shemo in omogočiti nakup hrane na odprtem trgu.
Z uvedbo sofinanciranja se bo izboljšalo načrtovanje in upravljanje sredstev in omogočilo, da bodo države članice prevzele večjo odgovornost za program. Za nadaljnje povečanje učinkovitosti in zagotovitev neprekinjenosti bi bilo treba oblikovati triletni načrt programa za razdeljevanje. Proizvodi ne bi bili več omejeni na proizvode, na katere se nanaša intervencija. Na primer, sadje, zelenjava in jedilno olje bodo prvič zajeti v programu.
Hrano bi izbirali nacionalni organi na podlagi prehranskih kriterijev in jo razdeljevali v sodelovanju s partnerji civilne družbe kot do zdaj. Hrana bi se dobavljala iz intervencijskih zalog, če bodo na voljo, ali s trga, s tem da bo prednost dana intervencijskim zalogam, kjer bodo te na razpolago. Razdeljevanje mora biti brezplačno ali po ceni, ki ne bo višja od upravičenih stroškov, ki jih ima določena organizacija pri razdeljevanju hrane.
Država članica se lahko sama odloči, ali bo sodelovala v programu. Pomoč se navadno zagotavlja široki paleti ljudi, ki živijo v revščini, in družinam s težavami, starejšim ljudem z nezadostnimi sredstvi, brezdomcem, invalidom, ogroženim otrokom, slabo plačanim delavcem, sezonskim delavcem in prosilcem za azil.
Države članice, ki želijo sodelovati v programu, bi izbrale primerne organizacije, običajno dobrodelne organizacije ali lokalne socialne službe, ki bi razdeljevale hrano. Nato bi določile potrebe za triletno programsko obdobje in predložile zahtevek Komisiji, ki bi dodelila sredstva. To bi se izvajalo vsako leto, da bi se lahko upoštevale prilagoditve, če bi se stanje v programskem obdobju spremenilo.
Čeprav je življenjski standard v EU v povprečju največji na svetu, nekateri ljudje nimajo zadosti sredstev za ustrezno prehrano. Po oceni je 43 milijonov ljudi v EU na robu preživetja, kar pomeni, da si ne morejo privoščiti rib, piščančjega ali drugega mesa vsak drugi dan. 19 držav članic že sodeluje v programu.
Za dokumentacijo in več informacij glej:
http://ec.europa.eu/agriculture/markets/freefood/index_en.htm.