Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/08/1305

Bruselj, 10. septembra 2008

Vmesna napoved za EU: močnejša upočasnitev od pričakovane

Gospodarska rast v Evropski uniji naj bi letos dosegla 1,4 % (1,3 % v evrskem območju), kar je približno 0,5 odstotne točke manj, kot je bilo napovedano aprila. Glavna tveganja za znižanje napovedane gospodarske rasti iz pomladanske napovedi so se uresničila – finančna kriza se poglablja, cene surovin strmo rastejo, pretresi na več nepremičninskih trgih pa so zajeli širša območja. Po nadaljnjem močnem naraščanju cen surovin naj bi inflacija v EU letos v povprečju znašala 3,8 %, v evrskem območju pa 3,6 %, kar pomeni popravek navzgor, čeprav bi lahko v gibanju inflacije prišlo do preobrata, ko se bo učinek preteklih povišanj cen energentov in hrane v prihodnjih mesecih postopoma umiril.

„Na gospodarstvo vplivajo nadaljevanje krize na finančnih trgih eno leto po njenem začetku, skoraj dvakratno povišanje cen energentov v istem obdobju in korekcija cen na nekaterih nepremičninskih trgih, čeprav sta nedaven padec cen nafte in drugih surovin ter umirjanje tečaja evra nekoliko omilila navedene vplive. V teh težkih in negotovih razmerah se moramo učiti iz preteklih napak in vztrajati na začrtani poti. Nadaljevanje izvajanja evropskega programa reform je ključno za nadaljnje ustvarjanje delovnih mest in uspešnejše spoprijemanje z zunanjimi pretresi. Za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne trge moramo pospešiti izvajanje načrtovanih ukrepov, hkrati pa ohraniti izboljšave javnih financ, da ne bomo še povečali bremena prihodnjih generacij, ki se bodo morale spoprijeti že z izzivom staranja prebivalstva,“ je dejal Joaquín Almunia, komisar za gospodarske in denarne zadeve.

Ob okrepitvi globalnih negativnih vplivov je proizvodnja v več razvitih gospodarstvih v drugem četrtletju letošnjega leta začela upadati, kar je bilo v nekaterih državah tudi posledica zloma nepremičninskih sektorjev. BDP se je v EU znižal za 0,1 %, v evrskem območju pa za 0,2 %. To je deloma posledica nepričakovano visoke rasti v prvem četrtletju, ki je bila v določeni meri povezana z začasnimi dejavniki. Poleg tega so nadaljnja rast cen surovin, nadaljevanje finančne krize in v nekaterih primerih pretresi na nepremičninskih trgih povzročili poslabšanje zaupanja, nadaljnje povečanje stroškov kapitala ter skok rasti cen življenjskih potrebščin, kar je upočasnilo domače povpraševanje.

Po sedanji napovedi Generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve bo gospodarska rast v letu 2008 znašala 1,4 % v EU ter 1,3 % v evrskem območju, kar pomeni znižanje za 0,6 oziroma 0,4 odstotne točke v primerjavi s pomladansko napovedjo. Napovedi temeljijo na ažuriranih projekcijah za Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Poljsko, Španijo in Združeno kraljestvo, ki skupaj ustvarijo približno 80 % bruto domačega proizvoda EU.

Zunanji pogoji vse manj ugodni

Svetovne gospodarske razmere in obeti ostajajo nenavadno negotovi. Eno leto po izbruhu finančne krize mednarodni finančni sistem ostaja nestabilen; nekateri ključni kreditni trgi še vedno doživljajo velike pretrese. Cene surovin, zlasti energentov in hrane, so od zadnjega četrtletja leta 2007 strmo naraščale in poganjale inflacijo, čeprav se so cene nafte in drugih surovin od začetka poletja nekoliko umirile. Zaupanje podjetij in potrošnikov se je močno znižalo in padlo precej pod dolgoletno povprečje. Čeprav je v razvijajočih se gospodarstvih rast do zdaj ostala visoka, je v prihodnje pričakovati občutno upočasnitev svetovnega gospodarstva.

Evropska gospodarstva so bila do izbruha finančne krize lani poleti večinoma trdna. V EU in evrskem območju na splošno ni bilo večjih neravnovesij, čeprav to morda ne drži za vse dejavnosti in države članice. Medtem ko je aktivnost ostala dokaj visoka, je imela finančna kriza takojšen negativen učinek na nekatere kazalce zaupanja. Ob nadaljnji krepitvi globalnih negativnih vplivov v preteklih četrtletjih je upadanje kazalcev zaupanja zajelo širši krog dejavnosti in držav članic (izrazito velik padec je bil opažen v Španiji in Združenem kraljestvu). Nazadnje so se začeli umirjati tudi kazalci aktivnosti. Različni kazalci za EU in evrsko območje (npr. industrijska proizvodnja, naročila in prodaja na drobno) v zadnjih mesecih kažejo na poslabšanje dejavnikov, ki ključno vplivajo na gospodarsko rast. Tudi zadnje ankete kažejo neugodno sliko za prihodnja gibanja gospodarstev EU.

Predvideno umirjanje inflacije, ki naj bi v četrtem četrtletju v večji meri podpiralo razpoložljivi dohodek in potrošnjo gospodinjstev, je eden od dejavnikov, ki bi lahko privedli do preobrata v inflacijskih gibanjih.

Inflacija pred preobratom

Ob visokih cenah surovin se je rast cen življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih še naprej krepila. Vpliv cen energentov in hrane na skupno inflacijo se je julija močno povečal. Energenti so prispevali 1,7 odstotne točke, hrana pa 1,2 odstotne točke. Skupna stopnja inflacije se je v evrskem območju avgusta rahlo znižala (na 3,8 %) in se tako spustila z najvišje ravni, zabeležene v juliju (4,0 %).

Popravek navzgor pri napovedi inflacije je posledica slabših gibanj od pričakovanih v pomladanski napovedi. Vendar lahko postopno popuščanje učinka preteklih povišanj cen energentov in hrane v prihodnjih mesecih pomeni, da je inflacija na točki preobrata. Kljub temu bodo nadaljnja inflacijska gibanja na obeh območjih odvisna predvsem od prihodnjih dogajanj na trgih surovin, pa tudi od sposobnosti omejevanja sekundarnih učinkov.

Ocena tveganja

Tveganja, da bo gospodarska rast nižja od napovedane, so še vedno večja od tveganj, da bo rast presegla napoved. Zlasti gibanja na trgih surovin in finančnih trgih bodo še naprej glavni dejavnik prihodnje rasti. Lahko se zgodi, da bodo nižje tudi tehnične predpostavke, kot se je že zgodilo v nedavnih napovedih. Ostala tveganja so povezana z dejavniki rasti v ZDA, novimi zahtevami za uvedbo protekcionističnih in drugih ukrepov, ki izkrivljajo trgovino, pa tudi s sposobnostjo nekaterih gospodarstev EU, da prilagodijo svoja notranja in zunanja neravnovesja. Tveganja za uresničitev inflacijskih napovedi so nekoliko bolj uravnovešena, čeprav se še vedno nagibajo navzgor. Zlasti in tudi v primeru, da bi se gospodarska aktivnost močno upočasnila, ni mogoče izključiti sekundarnih učinkov, čeprav za zdaj še ni znakov, da bi bili taki učinki širše prisotni.

Podrobnejše poročilo je na voljo na:

http://ec.europa.eu/economy_finance/thematic_articles/article12054_en.htm

Razpredelnica 1: Realna rast BDP
[ ]
Opomba: Četrtletni podatki so prilagojeni delovnim dnem in desezonirani, letni podatki pa so neprilagojeni.


Razpredelnica 2: Rast cen življenjskih potrebščin
[ ]


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website