Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/07/ 919

Bruselj, 27 junij 2007

Prožna varnost: več dobrih delovnih mest za več ljudi

Komisija je danes predlagala oblikovanje skupnih načel prožne varnosti za spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in zadovoljstva na delovnem mestu z združevanjem prožn osti in varnosti za delavce in podjetja. Strategije prožne varnosti lahko pomagajo pri posodobitvi evropskih trgov dela in boljšem soočanju z izzivi in priložnostmi globalizacije. Hkrati vključujejo prožne in zanesljive pogodbene dogovore, dejavne politike trga dela, celovite strategije vseživljenjskega učenja ter sodobne sisteme socialnega varstva, ki v obdobjih brezposelnosti zagotavljajo ustrezno podporo v obliki prihodkov . Komisija določa tudi več tipičnih modelov, ki lahko državam članicam pomagajo pri oblikovanju lastnih nacionalnih strategij za prožno varnost ter pri izmenjavi izkušenj in najboljših praks. Namen skupnih načel prožne varnosti je v skladu z lizbonsko strategijo EU za rast in delovna mesta zagotoviti, da več Evropejcev kar največ iztrži iz današnjega hitro spreminjajočega se svetovnega gospodarstva.

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimír Špidla je povedal: „Prožna varnost je najboljši način, da evropskim državljanom zagotovimo uživanje visoke stopnje zaposlitvene varnosti, tako da lahko najdejo dobro zaposlitev v kateri koli fazi svojega aktivnega življenja in upajo na dober razvoj poklicne poti v hitro spreminjajočem se gospodarskem okolju.“ Dodal je: „Prožna varnost vzpostavlja ravnovesje med pravicami in dolžnostmi za delavce in podjetja pa tudi za javne organe. Vse strani so dolžne prispevati k zaposlovanju, boljši družbi in trajnostni rasti. Pri pristopu prožne varnosti ne gre za to, da določeni skupini odvzamemo varnost, zato da jo lahko omogočimo drugi, temveč bolj za to, da izkoristimo pozitivno medsebojno vplivanje prožnosti in varnosti. Zdaj potrebujemo medsebojno sodelovanje zainteresiranih strani, da zagotovijo, da je to zmagovalna poteza tako za evropska gospodarstva kot za delavce in podjetja.

Evropa mora najti nove načine, s katerimi bo naredila svoje trge dela bolj prožne, ne da bi zaradi tega trpela varnost zaposlitve. Prožna varnost je celosten pristop k politiki trga dela, ki združuje dovoljšnjo prožnost v pogodbenih dogovorih – ki omogoča podjetjem in delojemalcem obvladovanje sprememb – z zagotovljeno varnostjo za delavce, da lahko ostanejo na svojem delovnem mestu ali pa hitro najdejo novo zaposlitev, pri čemer jim je v vmesnem obdobju zagotovljen ustrezen prihodek. Sporočilo poudarja, da je prožna varnost lahko pozitivna tako za delavce kot za podjetja. Smisel prožne varnosti je v tem, da se delavcem zagotovi enostaven prehod na novo delovno mesto ter med starim in novim delovnim mestom, Kar pomeni zunanjo in notranjo prožno varnost znotraj istega podjetja. Varnost ne zadeva zgolj delavcev, temveč tudi podjetja. Izboljšanje usposobljenosti delavcev zagotavlja tudi dodatno varnost in koristi za delodajalce. Prožnost in varnost se lahko medsebojno krepita.

Sporočilo, ki temelji na obširnih posvetovanjih s ključnimi zainteresiranimi stranmi, izpostavlja glavna politična področja prožne varnosti (elementi prožne varnosti) in ponuja predloge za osem skupnih načel prožne varnosti. Ta načela so referenčne točke, o katerih se države članice morajo dogovoriti. Vključujejo:

  • krepitev izvajanja strategije EU za delovna mesta in rast ter evropskega socialnega modela;

  • vzpostavitev ravnovesja med pravicami in dolžnostmi;

  • prilagoditev prožne varnosti različnim okoliščinam, potrebam in izzivom držav čl anic;

  • zmanjšanje razlik med zaposlenimi z nestandardnimi, včasih tveganimi pogodbenimi dogovori na eni strani (t. i. izključeni) in zaposlenimi na stalnih delovnih mestih s polnim delovnim časom na drugi (t. i. vključeni);

  • razvoj notranje in zunanje prožne varnosti, in sicer tako, da se delavcem pomaga pri napredovanju (notranja) pa tudi pri gibanju med različnimi sektorji trga dela (zunanja);

  • spodbujanje enakosti med spoloma ter enakih možnosti za vse;

  • oblikovanje uravnoteženih sklopov politik za spodbujanje razmer, v katerih vlada zaupanje med socialnimi partnerji, javnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi;

  • zagotovitev pravične porazdelitve stroškov in koristi politik prožne varnosti ter prispevek k trdnim in finančno trajnostnim proračunskim politikam.

Sporočilo obravnava tudi štiri tipične „modele“ za države članice za oblikovanje lastnih strategij prožne varnosti, ki ustrezajo njihovim nacionalnim potrebam. Jasno je, da ne obstaja ena strategija za vse, saj se razmere trga dela v EU med seboj močno razlikujejo. Nekatere države na primer svoja prizadevanja morda usmerjajo na iskanje rešitev znotraj podjetij, druge pa morda bolj na prehod med delovnimi mesti. Ti modeli so oblikovani na podlagi dejanskih, resničnih izkušenj in politik držav članic, ki jih je proučila skupina izvedencev za prožno varnost in njen poročevalec profesor Ton Wilthagen.

Različni politični vidiki, ki jih zajema prožna varnost in njeni elementi, niso novi, vendar pa strategije prožne varnosti pomenijo nov, celosten pristop, znotraj katerega se lahko različni elementi medsebojno dopolnjujejo.

Finančni instrumenti EU za kohezijo in zlasti Evropski socialni sklad za programsko obdobje 2007–2013 lahko občutno prispevajo k proračunskim vidikom prožne varnosti, na primer prek usposabljanja na ravni podjetij, programov vseživljenjskega učenja ali spodbujanja podjetništva.

Nedavna raziskava Eurobarometer (jesen 2006) je pokazala, da evropski državljani razumejo in sprejemajo potrebo po prilagodljivosti in spremembah, ki je značilna za prožno varnost. 72 % vprašanih meni, da bi morale biti pogodbe o zaposlitvi bolj prožne, da bi se lahko ustvarilo več delovnih mest; 76 % jih meni, da je eno delovno mesto za vse življenje stvar preteklosti; 88 % pa jih zavzema stališče, da vseživljenjsko učenje izboljšuje možnosti za hitrejšo zaposlitev.

Prožna varnost je na pomembnem mestu v integriranih smernicah, ki so jih države članice sprejele enoglasno in ki podpirajo izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta tako na evropski kot na nacionalni ravni. Prožno varnost je mogoče doseči le ob sodelovanju vseh zainteresiranih strani. Komisija spodbuja države članice, da sodelujejo s socialnimi partnerji, z namenom, da se upoštevajo njihovi pristopi k prožni varnosti v njihovih nacionalnih programih reform v okviru strategije.

Več informacij:

Povezava na Sporočilo:

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007DC0359:EN:NOT

Povezava na izvedensko poročilo, ki vsebuje primere prožne varnosti v 27 državah članicah:

http://ec.europa.eu/employment_social/employment_strategy/flex_meaning_en.htm

Ozadje:

http://ec.europa.eu/employment_social/employment_strategy/flex_meaning_en.htm

Konferenca zainteresiranih strani o prožni varnosti z dne 20. aprila 2007:

http://ec.europa.eu/employment_social/employment_strategy/flex_stakeholderconference_en.htm


Side Bar