Navigation path

Left navigation

Additional tools

Komisija ocenila učinek financiranja regij in začela razpravo o naslednjem krogu kohezijske politike

European Commission - IP/07/721   30/05/2007

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/07/721

Bruselj, 30. maja 2007

Komisija ocenila učinek financiranja regij in začela razpravo o naslednjem krogu kohezijske politike

Kohezijska politika je konkretno prispevala k razvoju regij Evropske unije, vendar jo v prihodnjih letih čakajo novi izzivi. To so sklepi zadnjega poročila Evropske komisije o ekonomski in socialni koheziji[1]. Danes objavljeno četrto poročilo prvič obravnava ekonomsko, socialno in ozemeljsko stanje razširjene EU-27 z 268 regijami. Poročilo vsebuje podrobno analizo stanja regij glede BDP, produktivnosti in zaposlenosti. Opredeljuje številne izzive, s katerimi se bodo morale v prihodnjih letih soočiti države članice in regije EU. Poročilo vključuje tudi prvo oceno učinka evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2000–2006 ter priprav na novo obdobje 2007–2013. Zajema tudi deset vprašanj, s katerimi želi Komisija spodbuditi razpravo o prihodnosti tega pomembnega političnega področja v evropskih institucijah in izven njih.

Komisarka za regionalno politiko Danita Hübner je ob predstavitvi poročila povedala: „Kohezijska politika je dokazala, da se lahko prilagodi spreminjajočim se okoliščinam. Podpira prepotrebne naložbe v infrastrukturo, človeške vire in modernizacijo ter spodbuja raznolikost regionalnih gospodarstev. Pripomogla je k uskladitvi različnih političnih prednostnih nalog držav članic na področju javnih naložb s prednostnimi nalogami Unije.“

Dodala je: „Cilj kohezijske politike je zagotoviti priložnosti vsem državljanom EU, ne glede na to, kje živijo. To bo dosegla z zmanjšanjem razlik med regijami, izrabo neizkoriščenih možnosti in uporabo sredstev za investicije, ki spodbujajo rast. Unija se bo morala v prihodnosti soočiti s številnimi izzivi, kot so zmanjševanje števila prebivalstva po letu 2020, v številnih regijah pa že sedaj, večji gospodarski pritisk svetovne konkurence, višje cene energije, podnebne spremembe in socialna polarizacija. Evropa se mora na te izzive odzvati. Zato morajo pri ustvarjanju blaginje, delovnih mest in gospodarske rasti sodelovati vse regije in celotno prebivalstvo.“

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimír Špidla je pojasnil: „Kohezijska politika je prispevala tudi k zmanjšanju socialne izključenosti in revščine ter k izboljšanju javne uprave, zlasti na regionalni ravni. S tem je pripomogla k povečanju BDP in zmanjšanju razlik v Uniji.“

Dodal je: „V naslednjih sedmih letih bo iz Evropskega socialnega sklada (ESS) vsako leto namenjenih več kot 10 milijard eurov za izboljšanje spretnosti in znanja delavcev ter njihove zaposljivosti. Zaradi izziva tehnološkega napredka in globalizacije je še zlasti pomembno zagotoviti, da bodo ljudje usposobljeni za obvladovanje sprememb – delavci se morajo biti sposobni prilagajati.“ Nadaljeval je: „ESS je bistven instrument za pomoč državam članicam pri uresničevanju koncepta „prožna varnost“ – tj. kombinacije aktivne politike trga dela, prožnih pogodbenih dogovorov in vseživljenjskega učenja. Ima bistveno vlogo pri spodbujanju in izvajanju politik usklajevanja, ki sta še zlasti pomembna za prizadevanja Unije, da poveča število delovno aktivnih žensk in moških.“
Komisarka Hübner je odprla razpravo o prihodnosti tega političnega področja po sedanjem finančnem obdobju, ki zajema leta od 2007 do 2013: „Lahko naredimo še več! Predstavljam deset vprašanj, s katerimi bi rada spodbudila obširno in vseobsegajočo razpravo o prihodnosti te politike. Prihodnje leto pa bom poročala o njenih izidih.“

UGOTOVITVE POROČILA

Poročilo je sestavljeno iz štirih delov:

  1. Ekonomsko, socialno in ozemeljsko stanje in trendi v državah članicah in regijah EU-27: Analiza kaže, da so se v preteklem desetletju razlike v prihodkih in zaposlenosti v Evropski unije zmanjšale. Vendar pa obstajajo še vedno velike razlike med gospodarsko najšibkejšimi regijami in ostalimi regijami, za odpravo katerih so potrebna dolgotrajna prizadevanja.
  2. Vpliv kohezijske politike: Programi kohezijske politike so neposredno pripomogli k spodbujanju približevanja regij in zaposlovanja. Med leti 2000 in 2006 je denimo kohezijska politika prispevala k 2,8-odstotnemu povečanju BDP v Grčiji in 2-odstotnemu na Portugalskem. Predhodna ocena kaže, da se bo med leti 2007 in 2013 z ukrepi kohezijske politike BDP v Litvi, Latviji in na Češkem povečal za približno 8,5 %, na Poljskem za približno 5,5 %, v Grčiji pa za približno 3,5 %. Kohezijska politika je pripomogla tudi k zmanjšanju socialne izključenosti in revščine, saj sofinancira usposabljanje 9 milijonov ljudi letno, od tega je več kot polovica žensk, kar prispeva k boljšim pogojem zaposlovanja in višjemu prihodku. V šestih državah je bilo med leti 2000 in 2005 ustvarjenih več kot 450 000 bruto delovnih mest, kar je dve tretjini sredstev iz Cilja 2.
  3. Nacionalne politike in kohezija: Javne naložbe so se v preteklih letih zmanjšale. Razlog za to sta pomanjkanje proračunskih sredstev zaradi posledic staranja prebivalstva (pokojninske reforme, višji stroški izobraževanja in zdravstvenih sistemov) in gospodarska reforma, ki sta povzročila konsolidacijo javnih financ. Leta 1993 so javne naložbe znašale približno 2,9 % BDP. Dvanajst let pozneje so znašale le še 2,4 % BDP. Hkrati smo priča počasni, vendar postopni decentralizaciji odločanja o javnih financah in upravljanju z njimi, torej prenašanju na regionalne in lokalne ravni. Med leti 2000 in 2005 se je javna poraba na zadevnih ravneh povečala za 3,6 % letno, kar pomeni, da se je povečala hitreje kot BDP (za 1,7 %) in skupna javna poraba (za 2,4 %).
  4. Politike Skupnosti in kohezija: Različne politike Skupnosti lahko na področju R&R in inovacij, kmetijstva, konkurence ter državne pomoči z doslednim upoštevanjem gospodarskih, socialnih in ozemeljskih okoliščin izboljšajo učinkovitost kohezijske politike. Poročilo potrjuje, da se to dogaja vedno pogosteje, vendar je še veliko možnih sinergij.

KLJUČNA VPRAŠANJA

Poročilo predlaga naslednja vprašanja za obširno razpravo o prihodnosti kohezijske politike.

1. Katere izkušnje ste pridobili s pripravami programov 2007/2013? Kako se lahko v tem smislu in glede na analizo iz tega poročila kohezijska politika prilagodi novim izzivom, s katerimi se bodo morale v prihodnjih letih soočiti evropske regije? Na primer:

1.1. Kako se lahko regije odzovejo na pritisk prestrukturiranja v sektorju nizke in srednje tehnologije, ki ga ustvarjajo dinamični konkurenti?

1.2. Kakšna je vloga kohezijske politike pri odzivu na demografske spremembe glede na velike razlike v rodnosti, umrljivosti in migracijskih tokovih med regijami?

1.3. Kakšen izziv pomenijo podnebne spremembe za kohezijsko politiko?

2. Kako lahko kohezijska politika v tem novem okviru nadalje razvija celosten in prožnejši pristop k razvoju/rasti in delovnim mestom?

2.1. Kako lahko kohezijska politika bolje spodbuja skladen, uravnotežen in trajnostni razvoj in pri tem upošteva raznolikost ozemelj EU, kot so najmanj razvite regije, otoki, podeželja, obalna območja ter tudi mesta, nazadujoče industrijske regije in druga območja s posebnimi geografskimi značilnostmi?

2.2. Kako vplivajo v poročilu opredeljeni izzivi na ključne elemente socialne kohezije, kot so vključevanje, integracija in možnosti za vse? Ali so potrebna nadaljnja prizadevanja za predvidevanje in obvladovanje teh vplivov?

2.3. Katere so ključne spretnosti in znanja, ki jih bodo v prihodnosti potrebovali naši državljani za obvladovanje teh izzivov?

2.4. Katere nujno potrebne usposobljenosti je treba razvijati na regionalni ravni, da bi bile regije konkurenčne na svetovnih trgih?

3. Kakšna je ocena sistema upravljanja politike za obdobje 2001–2013 po oceni zgoraj navedenih vprašanj?

3.1. Kakšna je najprimernejša razdelitev pristojnosti med Skupnostjo, nacionalno in regionalno ravnjo v okviru sistema upravljanja na več ravneh glede na potrebo po učinkovitem upravljanju programov kohezijske politike?

3.2. Kako bi lahko bila kohezijska politika učinkovitejša pri podpori javnih politik držav članic in regij? Kateri mehanizmi izvajanja bi lahko pripomogli k učinkovitejši politiki in bi bili prijaznejši uporabniku?

3.3. Kako lahko dodatno okrepimo povezavo med kohezijsko politiko in drugimi nacionalnimi politikami in politikami Skupnosti za številnejše in boljše sinergije ter dopolnjevanje?
3.4. Katere so nove priložnosti za sodelovanje regij, tako v EU kot zunaj nje?

Opomba za urednike

Četrto poročilo o ekonomski in socialni koheziji navaja osnovne podatke in ključna vprašanja za odprto razpravo o prihodnosti kohezijske politike po letu 2013, ki se bo uradno pričela v okviru četrtega foruma o koheziji med 27. in 28. septembrom v Bruslju.

Evropska komisija mora v skladu s členom 159 prečiščenega besedila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti pripraviti poročilo o ekonomski in socialni koheziji. Člen namreč določa:

Komisija vsaka tri leta predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o napredku, doseženem pri uresničevanju ekonomske in socialne kohezije, in o tem, kako so k temu pripomogla v tem členu predvidena sredstva. Po potrebi se temu poročilu priložijo ustrezni predlogi.

Dodatne informacije o regionalni politiki lahko najdete na: http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.htm


[1] Sporočilo Komisije COM/2007/273


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website