Navigation path

Left navigation

Additional tools

Reforma SKP: Vinska reforma bo povečala konkurenčnost evropskih vin

European Commission - IP/07/1966   19/12/2007

Other available languages: EN FR DE DA ES IT PT EL CS HU MT SK BG RO

IP/07/1966

Bruselj, 19. decembra 2007

Reforma SKP: Vinska reforma bo povečala konkurenčnost evropskih vin

Evropska komisija je pozdravila današnji dogovor ministrov Evropske unije za kmetijstvo o reformi skupne ureditve trga za vino. Spremembe bodo prispevale k uravnoteženosti trga za vino, postopnemu ukinjanju nepotrebnih in dragih intervencijskih ukrepov na trgu ter omogočile, da se proračun porabi za bolj pozitivne in proaktivne ukrepe, ki bodo povečali konkurenčnost evropskih vin. Reforma omogoča hitrejše prestrukturiranje vinskega sektorja, in sicer tako, da vključuje prostovoljni triletni program krčenja nasadov, s čimer bi se s trga odstranile presežne količine vina in nekonkurenčno vino. Postopno bodo ukinjene subvencije za krizno destilacijo in destilacijo pitnega alkohola, denar, dodeljen nacionalnim sredstvom, pa se lahko porabi za ukrepe, kot so promocija vina na trgih tretjih držav, inovacije, prestrukturiranje ter posodobitev vinogradov in kleti. Reforma bo zagotovila varstvo okolja v vinorodnih regijah, zaščitila tradicionalne in dobro uveljavljene politike kakovosti ter poenostavila pravila označevanja v korist tako proizvajalcev kot potrošnikov. Reforma bo začela veljati 1. avgusta 2008.

„Veseli me, da smo uspeli doseči kompromis in zahvaljujem se ministrom za njihovo pripravljenost za rešitev zahtevnih vprašanj,“ je povedala Mariann Fischer Boel, komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja. „Namesto da velik delež našega proračuna zapravljamo za nezaželene presežke, se lahko sedaj lotimo svojih konkurentov in znova pridobimo tržni delež. Nismo dosegli vsega, kar smo hoteli, toda naš dogovor je dobro uravnotežen. Upam, da bodo države članice dobro izkoristile nova razpoložljiva orodja.“

Glavne točke reforme skupne ureditve trga za vino

Nacionalni sklopi sredstev: ti bodo državam članicam omogočili, da prilagodijo ukrepe svojim posebnim razmeram. Ukrepi bodo lahko vključevali: promocijo v tretjih državah, prestrukturiranje/preusmeritev vinogradov, posodobitev proizvodne verige, inovacije, podporo zeleni trgatvi, ukrepe obvladovanja krize.

Ukrepi za razvoj podeželja: nekaj sredstev bo prenesenih na ukrepe za razvoj podeželja, ki bodo izključno namenjeni vinorodnim regijam. Ukrepi bi lahko vključevali začetek delovanja mladih kmetov, izboljšanje trženja, poklicna usposabljanja, podporo organizacijam proizvajalcev, podporo pri dodatnih stroških in izgubljenih dohodkih pri vzdrževanju kulturne krajine, predčasno upokojevanje.

Pravice do zasaditve: te pravice se bodo postopno ukinile do leta 2015 z možnostjo, da se na nacionalni ravni nadaljujejo do leta 2018.

Postopno ukinjanje programov destilacije: krizna destilacija bo omejena na štiri leta in bo temeljila na presoji držav članic do konca 2011/2012, pri čemer bodo najvišji odhodki v prvem letu omejeni na 20 odstotkov nacionalnega sklopa sredstev, v drugem letu na 15 odstotkov, v tretjem letu na 10 odstotkov in v četrtem letu na 5 odstotkov. Destilacija pitnega alkohola bo postopno ukinjena v štirih letih z vezano pomočjo za prehodno obdobje, ki bo nadomeščena z nevezanim enotnim plačilom na kmetijo. Države članice bodo lahko zahtevale destilacijo stranskih proizvodov, ki se bo financirala iz nacionalnih sredstev in na znatno nižji ravni kot sedaj, kar bo pokrilo stroške zbiranja in predelave stranskih proizvodov.

Uveljavitev enotnega plačila na kmetijo: nevezano enotno plačilo na kmetijo, ki bo porazdeljeno pridelovalcem vinske trte na osnovi presoje držav članic in vsem pridelovalcem, ki krčijo svoj vinograd.

Izkrčitev: triletni prostovoljni program krčenja nasadov v skupnem obsegu 175 000 hektarjev, s padajočo premijo v treh letih. Država članica lahko izkrčitev zaustavi, če bi površina prestavljala več kot 8 odstotkov skupne površine vinogradov navedene države ali 10 odstotkov skupne površine regije. Komisija lahko zaustavi izkrčitev, če površina doseže 15 odstotkov skupne površine vinogradov države članice. Države članice lahko iz izkrčitve izvzamejo tudi gorska in strma pobočja ter območja, kjer za to obstajajo okoljevarstveni razlogi.

Enološki postopki: pristojnost odobritve novih enoloških postopkov ali spremembe starih se prenese na Komisijo, ki bo ocenila enološke postopke, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino, ter bo nekatere vključila v seznam postopkov, ki so sprejeti v EU.

Boljša pravila označevanja: pojem kakovostnih vin EU bo temeljil na vinih z zaščiteno geografsko označbo in vinih z zaščiteno označbo porekla. Zaščitile se bodo dobro uveljavljene nacionalne politike kakovosti. Označevanje bo preprostejše in bo na primer dovolilo, da bo pri vinu EU brez geografske označbe lahko na nalepki navedena sorta in letnik. Nekateri tradicionalni izrazi in oblike steklenic bodo lahko še naprej zaščiteni.

Dosladkanje: dovoljeno bo tudi v prihodnje, čeprav bodo najvišje stopnje obogatitve s sladkorjem ali moštom zmanjšane. Države članice lahko Komisijo zaprosijo za povišanje stopnje obogatitve zaradi izjemnih podnebnih razlogov.
Pomoč za uporabo mošta: pomoč za mošt se v obstoječi obliki lahko izplačuje štiri leta. Po tem prehodnem obdobju se bodo odhodki za mošt preoblikovali v nevezana plačila vina.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website