IP/07/1922
Bruselj, 13. decembra 2007
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je poudaril: „Ta pogodba pomeni mejnik v zgodovini evropskega združevanja. Lizbonska pogodba postavlja državljane v središče evropskega projekta. Po dolgih šestih letih pogajanj lahko postavimo institucionalna vprašanja na stranski tir in vso svojo energijo usmerimo v uresničevanje dosežkov politike v korist naših državljanov. Države članice pozivam, da spoštujejo svoje zaveze in poskusijo pogodbo ratificirati pravočasno, da bo ta lahko začela veljati 1. januarja 2009.“
„Nova pogodba je dobra za evropske državljane,“ je dejala podpredsednica Komisije Margot Wallström, pristojna za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo. „Povečala bo učinkovitost in dala Uniji enoten glas na področju zunanjih odnosov. Ljudje bodo imeli zaradi večje vplivnosti neposredno izvoljenih predstavnikov v Evropski parlament in okrepljene vloge nacionalnih parlamentov več besede pri oblikovanju evropskih politik. Z novo možnostjo „državljanske pobude“ bodo državljani lahko od Komisije zahtevali, da vloži določen predlog. Več demokracije je ključnega pomena za Unijo, ki temelji na podpori državljanov, in bo pripomoglo k obnovitvi zaupanja v proces evropskega združevanja.“
Lizbonska pogodba spreminja sedanji pogodbi EU in ES, a ju ne nadomešča. Uniji bo zagotovila pravni okvir in orodja, potrebna za soočenje z izzivi prihodnosti in za odgovor na potrebe državljanov.
Lizbonska pogodba bo prinesla veliko prednosti: zagotovila bo, da bodo evropski državljani imeli več besede v zvezi z evropskimi zadevami, njihove temeljne pravice pa bodo zapisane v listini. EU bo bolje opremljena za izpolnjevanje pričakovanj na področjih energetike, podnebnih sprememb, čezmejnega kriminala in priseljevanja. Na mednarodni ravni pa se bo lahko predstavljala enotno.
Bistvene načrtovane izboljšave vključujejo:
bolj demokratično, odprto in odgovorno Unijo – odločitve se bodo sprejemale pred očmi državljanov in nacionalnih parlamentov, saj bodo razprave ob oblikovanju pravnega reda odprte nadzoru javnosti. Evropejci bodo imeli možnost vplivanja na predlagane pravne akte EU;
bolj učinkovito Unijo – preko učinkovitih in usmerjenih institucij. Vključeno je hitrejše in doslednejše odločanje o pravnih in ureditvenih zadevah, s čimer se bo povečala sposobnost Unije na področju boja proti kriminalu, terorizmu in trgovini z ljudmi;
več pravic za Evropejce – vrednote in cilji EU bodo določeni bolj jasno kot kadar koli prej. Listina o temeljnih pravicah pa bo dobila enak pravni status kot pogodbe EU;
EU bo pomembnejši akter na svetovnem prizorišču – EU bo poskušala doseči večjo povezanost med različnimi deli svoje zunanje politike, kot so diplomacija, varnost, trgovina in človekoljubna pomoč. Unija bo imela enotno pravno osebnost, ki bo okrepila njeno pogajalsko moč.
Te izboljšave bodo Uniji dale sposobnost ustvarjanja sprememb ter zagotavljanja večje varnosti in blaginje Evropejcem ter njihovih možnosti za sooblikovanje globalizacije.
Ozadje
Lizbonska pogodba, ki jo je leta 2007 pripravila medvladna konferenca, je bila sprejeta na neformalnem evropskem svetu 18. in 19. oktobra, države članice pa jo bodo podpisale 13. decembra 2007. Podpisu nove pogodbe bo sledila še ratifikacija v vseh 27 državah članicah. Želja je, da začne nova pogodba veljati 1. januarja 2009.
Na novem spletišču bodo dostopne uporabniku prijazne informacije v
vseh 23 uradnih jezikih EU. Na njegovih straneh se bodo bralci lahko seznanili,
kako se bo na podlagi nove pogodbe EU lahko spoprijemala z izzivi
današnjega sveta ter spodbujala učinkovitost, demokracijo in
transparentnost znotraj institucij. Na njih bodo objavljeni tudi odgovori na
najpogostejša vprašanja ter spremembe, ki jih Lizbonska pogodba uvaja
na posameznih področjih.
Obiščite novo spletišče
Lizbonske pogodbe na