IP/07/1915

Bruselj, 12 december 2007

Potrošniki: nova pravila EU proti zavajajočemu oglaševanju in agresivnim prodajnim strategijam

Dva tedna pred božičem (12. decembra 2007) bodo po vsej EU začela veljati nepopustljiva nova pravila EU proti zavajajočemu oglaševanju in agresivnim prodajnim strategijam, vključno s prepovedjo lažnih „brezplačnih“ ponudb in oglaševanja preko interneta, namenjenega otrokom, z uporabo „moči nadlegovanja“ (neposredno nagovarjanje otrok k nakupu). Te omejitve so del podrobne črne liste metod, ki so po novi Direktivi o nepoštenih poslovnih praksah prepovedane in zajemajo predvsem ducat najbolj izkoriščevalskih praks, od t. i. oglaševanja z vabo do piramidskih shem, mešanice med posebno obliko uvodnikov oziroma zgodb, ki jih ob lansiranju novih izdelkov proizvajalec objavi v časopisih in revijah, ter lažnih trditev o zdravilnih učinkih, ki škodujejo potrošnikom. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah močno podpira obstoječa merila EU o zavajajočem oglaševanju in določa nova merila EU proti agresivnim poslovnim praksam, ki vključujejo nadlegovanje, prisilo in nedopustno vplivanje. Namen Direktive je okrepiti zaupanje potrošnikov in podjetij v enotni trg, tako da bi lahko ljudje v celoti izkoristili ugodnosti čezmejnega nakupovanja. Zaenkrat je Direktivo v svojo zakonodajo preneslo samo 14 držav. Komisija je sprožila postopke proti državam članicam, ki niso sprejele še nobenih nacionalnih pravil.

Komisarka EU za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva je povedala: „Zaradi nepoštenih praks so ljudje ogoljufani, delovanje konkurenčnih trgov pa izkrivljeno. Na evropskem enotnem trgu ne sme biti prostora za trgovce, ki izsiljujejo, ustrahujejo in zavajajo ljudi, zlasti v božičnem času, ko se opravi največ nakupov v letu. Zato želi biti Evropa za zgled; sprejeta pravila proti zavajajoči ali prisilni prodaji so ena najstrožjih na svetu.“

Nova pravila

Nova direktiva vsebuje štiri bistvene elemente:

• Splošna klavzula: splošna klavzula s širokim obsegom uporabe, ki opredeljuje nepoštene in zato prepovedane prakse.
• Podrobno so opisane zavajajoče prakse (dejanja in opustitve) ter agresivne prakse – dve glavni kategoriji nepoštenih poslovnih praks.
• Zaščitni ukrepi za ranljive potrošnike: Direktiva vsebuje določbe, s katerimi se preprečuje izkoriščanje ranljivih potrošnikov.
• Črna lista: podrobna črna lista praks, ki so prepovedane v vseh okoliščinah.

Ducat najbolj izkoriščevalskih metod – črna lista

Črna lista vsebuje več kot 30 metod, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene. Vključuje ducat najbolj izkoriščevalskih metod, za katere je splošno znano, da škodijo potrošnikom:

• 1. Oglaševanje z vabo: podjetje z oglaševanjem izdelka po zelo nizki ceni privabi potrošnika k nakupu, obenem pa nima zadostnih zalog.
• 2. Lažne „brezplačne“ ponudbe: lažno ustvarjanje vtisa brezplačnih ponudb tako, da se izdelki označijo kot "gratis", "zastonj", "brezplačno" ali podobno, če mora potrošnik plačati kakršen koli znesek poleg neizogibnih stroškov, nastalih, ker se je odzval na poslovno prakso, in stroškov zaradi prejema ali plačila za dostavo izdelka.
• 3. Neposredno nagovarjanje otrok, da kupijo oglaševane izdelke („Kupi knjigo zdaj“) ali prepričajo starše ali druge odrasle („moč nadlegovanja“), da jim kupijo oglaševane izdelke. „Izšla je nova video kaseta, Fondijeva Alica in čarobna knjiga! Reci mami, naj jo kupi pri najbližjem prodajalcu časopisov!“ Neposredno nagovarjanje otrok je prepovedano pri oglaševanju preko televizije, črna lista pa ga prepoveduje tudi pri oglaševanju preko ostalih medijev in predvsem, kar je najpomembnejše, preko interneta.
• 4. Lažne trditve o zdravilnih učinkih (od alergij do izgube las in teže).
• 5. Mešanica med posebno obliko uvodnikov oziroma zgodb, ki jih ob lansiranju novih izdelkov proizvajalec objavi v časopisih in revijah: uporaba uvodnikov oziroma zgodb v medijih za oglaševanje izdelka, če je trgovec plačal za oglaševanje, ne da bi bilo to jasno razvidno.
• 6. Piramidske strukture: piramidska oglaševalska struktura, v kateri se potrošnik nadeja nagrade, predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, in ne toliko zaradi prodaje ali rabe izdelkov.
• 7. Nagrajevanje: ustvarjanje lažnega vtisa, da je potrošnik zadel nagrado, medtem ko nagrada ne obstaja ali pa mora potrošnik v postopku, da pride do nagrade, nakazati denar ali pokriti določene nastale stroške.
• 8. Zavajajoči vtis pravic potrošnikov: pravice, ki potrošnikom pripadajo po zakonu, predstavljati kot posebnost trgovčeve ponudbe.
• 9. Omejene ponudbe: lažno zatrjevati, da bo izdelek na voljo samo za omejeno obdobje, da bi potrošnike prikrajšali za možnost, da bi se odločili za nakup ob poznavanju vseh pomembnih dejstev.
• 10. Jezik poprodajnih storitev: obvezati se k zagotavljanju poprodajnih storitev za potrošnike in ponujati to storitev izključno v drugem jeziku, ne da bi bil potrošnik na to jasno opozorjen, preden se je zavezal k sklenitvi posla.
• 11. Nenaročeno blago ali storitve: zahtevati takojšnje ali odloženo plačilo za izdelke ali vračilo ali hrambo izdelkov, ki jih je dobavil trgovec, vendar jih potrošnik ni naročil.
• 12. Vseevropska zagotovila: ustvarjati lažni vtis, da so poprodajne storitve za izdelek na voljo v drugi državi članici kot v tisti, v kateri se izdelek prodaja.

„Brezplačno“ bi moralo biti brezplačno. Primer

Gospod Folcini iz Italije je septembra 2007 podpisal pogodbo o novem elektronskem naslovu. Na dnu spletne strani je opazil okvirček z besedilom „5 brezplačnih besedil na dan“. Kliknil je na okvirček in odprla se je nova stran z besedilom „5 BREZPLAČNIH BESEDIL NA DAN“. Sledil je navodilom in v naslednjem besedilu je bil obveščen, da je vpisan in da je cena storitve tri evre na teden. S klikom na „Nazaj“ se je vrnil na prejšnjo stran, da bi preveril stanje, in dejansko je našel opozorilo v drobnem tisku, da je storitev plačljiva.
Dodatne informacije:
http://ec.europa.eu/consumers/rights/index_en.htm

http://ec.europa.eu/consumers/cons_int/safe_shop/fair_bus_pract/ucp_en.pdf