IP/07/1694

Bruselj, 14. novembra 2007

Potrošniki: EU ostro nastopila proti nepravilnostim pri spletni prodaji letalskih kart

Evropska komisarka za varstvo potrošnikov, Meglena Kuneva, je danes predstavila rezultate preiskave proti zavajajočemu oglaševanju in nepoštenim praksam pri spletni prodaji letalskih kart, v kateri so sodelovali nacionalni organi v 15 državah EU in na Norveškem. Ukrepi zajemajo spletišča vodilnih evropskih letalskih družb in nizkoproračunskih prevoznikov ter druga spletišča, kjer se prodajajo letalske karte. Rezultati preiskave kažejo, da več kot 50 % spletišč vsebuje nepravilnosti, zlasti pri navedbah cen, pogodbenih pogojev in jasnosti predlaganih pogojev. V tednu od 24. do 28. septembra so v prvi skupni akciji za potrošniške pravice na ravni EU (usklajevala jo je Evropska komisija) nacionalni izvršilni organi v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Cipru, Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, Italiji, Litvi, na Malti, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem in Norveškem temeljito pregledali več kot 400 spletišč in preverili njihovo skladnost z evropsko zakonodajo na področju varstva potrošnikov. Preiskavi sledi izvršitvena faza, kadar pristojni organi kontaktirajo družbo in od nje zahtevajo, da popravi svoje spletišče ali pojasni svojo prakso. Komisarka Kuneva družbam daje štiri mesece za odziv. Po preteku roka se lahko proti družbam sproži pravni postopek, komisarka pa prav tako ne bo oklevala z javnim imenovanjem družb, ki svojih spletišč ne bodo pravočasno uskladile z evropsko zakonodajo.

„Ne glede na to, ali so potrošniki v Bruslju, Barceloni, Münchnu ali Manchestru, si zaslužijo jasno in pošteno ceno ter nobenih presenečenj v drobnem tisku pogodbenih pogojev,“ je povedala evropska komisarka za varstvo potrošnikov, Meglena Kuneva. „Odkrili smo, da približno 50 % spletišč, kjer se prodajajo letalske karte, ne vsebuje vseh informacij za potrošnike. Danes objavljene številke kažejo, da je bistveni problem v industriji. Gre za evropski problem, ki ga je treba reševati na evropski ravni. Dodala je še: „Danes izrekam najglasnejše možno opozorilo družbam, naj hitro ukrepajo in svoja spletišča spravijo v red. Ko bo januarski rok mimo, ne bom oklevala, ampak družbe, ki bodo še vedno kršile zakon, javno imenovala. “

Preiskava "sweep"

Gre za novo vrsto ukrepanja EU – sistematični pregled, ki se izvaja istočasno in usklajeno v različnih državah članicah, da se ugotovijo kršitve zakonodaje o varstvu potrošnikov. Preiskavo prodaje letalskih kart je začela in usklajevala Evropska komisija v okviru uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki je začela veljati konec leta 2006.

Kako deluje?

V istem tednu konec septembra so sodelujoči nacionalni organi uporabili skupno metodo in vnaprej opredeljene termine, kot so letalska karta, poceni let, potovanje, last minute, zračne milje in letite poceni, da bi odkrila in preiskala spletišča, kjer prodajajo letalske karte in so pri tem usmerjeni na potrošnike iz svoje države. Nacionalni uradniki so preleteli na stotine spletišč, da bi odkrili tiste, ki domnevno kršijo evropsko zakonodajo (Direktivo 84/450/EGS o zavajajočem oglaševanju in Direktivo sveta o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah 93/13/EGS).

Preiskava se je osredotočila na tri ključne prakse:

• jasna navedba cen: Skupna cena bi morala biti jasno navedena v že v oglasu na spletni strani, kar pomeni, da bi morali biti dodatni stroški, kot so takse, pristojbine za rezervacijo ali za plačilo s kreditno kartico, jasno navedeni že na začetku in ne šele pozneje med postopkom rezervacije.
• razpoložljivost: Kakršni koli pogoji v zvezi s ponudbo, zlasti omejitve glede veljavnosti ponudbe, bi morali biti jasno navedeni. Cene in posebne ponudbe so pogosto tiste, ki potrošnika napeljejo k rezervaciji leta – v resnici pa je po oglaševani ceni na voljo le majhno število sedežev.
• pošteni pogodbeni pogoji: Splošni pogodbeni pogoji morajo biti jasno navedeni, lahko dostopni in pošteni. Nepoštene prakse vključujejo obvezno zavarovanje, ki je vključeno v ponudbo ali pa ga morajo potrošniki in ne potrditi. Pogodbeni pogoji morajo biti dostopni v jeziku potrošnika.

*CPC = Consumer Protection Co-operation Network (Mreža za sodelovanje pri varstvu potrošnikov) – mreža nacionalnih izvršnih organov iz 27 držav članic (ter Norveške in Islandije), vzpostavljena z Uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (ES 2006/2004) za reševanje čezmejnih vprašanj.

In potem?

Po preiskavi bodo družbe kontaktirali pooblaščeni organi in jih prosili za pojasnilo ali spremembo njihove prakse. Proti družbam, ki tega ne bodo storil, se lahko sproži pravni postopek, ki lahko privede do denarne kazni ali do zaprtja njihovih spletišč. V praksi to pomeni, da bodo nacionalni organi opravili preiskave in ukrepali v svojih državah. Za čezmejne primere bodo prosili za pomoč kolege iz drugih organov prek CPC (kadar ponudnik posluje iz druge države).