IP/07/1694
Bruselj, 14. novembra 2007
„Ne glede na to, ali so potrošniki v Bruslju, Barceloni, Münchnu ali Manchestru, si zaslužijo jasno in pošteno ceno ter nobenih presenečenj v drobnem tisku pogodbenih pogojev,“ je povedala evropska komisarka za varstvo potrošnikov, Meglena Kuneva. „Odkrili smo, da približno 50 % spletišč, kjer se prodajajo letalske karte, ne vsebuje vseh informacij za potrošnike. Danes objavljene številke kažejo, da je bistveni problem v industriji. Gre za evropski problem, ki ga je treba reševati na evropski ravni. Dodala je še: „Danes izrekam najglasnejše možno opozorilo družbam, naj hitro ukrepajo in svoja spletišča spravijo v red. Ko bo januarski rok mimo, ne bom oklevala, ampak družbe, ki bodo še vedno kršile zakon, javno imenovala. “
Preiskava "sweep"
Gre za novo vrsto ukrepanja EU – sistematični pregled, ki se izvaja istočasno in usklajeno v različnih državah članicah, da se ugotovijo kršitve zakonodaje o varstvu potrošnikov. Preiskavo prodaje letalskih kart je začela in usklajevala Evropska komisija v okviru uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki je začela veljati konec leta 2006.
Kako deluje?
V istem tednu konec septembra so sodelujoči nacionalni organi uporabili skupno metodo in vnaprej opredeljene termine, kot so letalska karta, poceni let, potovanje, last minute, zračne milje in letite poceni, da bi odkrila in preiskala spletišča, kjer prodajajo letalske karte in so pri tem usmerjeni na potrošnike iz svoje države. Nacionalni uradniki so preleteli na stotine spletišč, da bi odkrili tiste, ki domnevno kršijo evropsko zakonodajo (Direktivo 84/450/EGS o zavajajočem oglaševanju in Direktivo sveta o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah 93/13/EGS).
Preiskava se je osredotočila na tri ključne prakse:
|
Rezultati preiskave „sweep“ 2007
|
||||
|
Država
|
Število pregledanih spletišč
|
Število spletišč z nepravilnostmi
|
Število spletišč, ki jih mora spremljati CPC*
|
Število spletišč, ki jih morajo spremljati nacionalni
organi
|
|
Švedska
|
32
|
16
|
1
|
15
|
|
„Bolgarija
|
54
|
18
|
0
|
18
|
|
Danska
|
62
|
25
|
21
|
4
|
|
Grčija
|
13
|
0
|
0
|
0
|
|
Finska
|
30
|
20
|
9
|
11
|
|
Ciper
|
8
|
0
|
0
|
0
|
|
Litva
|
40
|
23
|
0
|
23
|
|
Belgija
|
48
|
46
|
9
|
37
|
|
Portugalska
|
16
|
11
|
0
|
11
|
|
Španija
|
11
|
7
|
3
|
4
|
|
Italija
|
11
|
9
|
1
|
8
|
|
Avstrija
|
20
|
0
|
0
|
0
|
|
Norveška
|
31
|
22
|
10
|
12
|
|
Francija
|
31
|
13
|
5
|
8
|
|
Estonija
|
26
|
14
|
4
|
10
|
|
Malta
|
14
|
2
|
0
|
2
|
|
Skupaj
|
447
|
226
|
63
|
163
|
*CPC = Consumer Protection Co-operation Network (Mreža za sodelovanje pri varstvu potrošnikov) – mreža nacionalnih izvršnih organov iz 27 držav članic (ter Norveške in Islandije), vzpostavljena z Uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (ES 2006/2004) za reševanje čezmejnih vprašanj.
In potem?
Po preiskavi bodo družbe kontaktirali pooblaščeni organi in jih prosili za pojasnilo ali spremembo njihove prakse. Proti družbam, ki tega ne bodo storil, se lahko sproži pravni postopek, ki lahko privede do denarne kazni ali do zaprtja njihovih spletišč. V praksi to pomeni, da bodo nacionalni organi opravili preiskave in ukrepali v svojih državah. Za čezmejne primere bodo prosili za pomoč kolege iz drugih organov prek CPC (kadar ponudnik posluje iz druge države).