IP/07/1694
Bruselj, 14. novembra 2007
Potrošniki: EU ostro nastopila proti
nepravilnostim pri spletni prodaji letalskih kart
Evropska komisarka za varstvo potrošnikov,
Meglena Kuneva, je danes predstavila rezultate preiskave proti zavajajočemu
oglaševanju in nepoštenim praksam pri spletni prodaji letalskih kart,
v kateri so sodelovali nacionalni organi v 15 državah EU in na
Norveškem. Ukrepi zajemajo spletišča vodilnih evropskih letalskih
družb in nizkoproračunskih prevoznikov ter druga spletišča,
kjer se prodajajo letalske karte. Rezultati preiskave kažejo,
da več kot 50 % spletišč vsebuje nepravilnosti, zlasti pri
navedbah cen, pogodbenih pogojev in jasnosti predlaganih pogojev. V tednu od 24.
do 28. septembra so v prvi skupni akciji za potrošniške pravice na
ravni EU (usklajevala jo je Evropska komisija) nacionalni izvršilni organi
v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Cipru, Danskem, v Estoniji, na Finskem, v
Franciji, Grčiji, Italiji, Litvi, na Malti, Portugalskem, v Španiji,
na Švedskem in Norveškem temeljito pregledali več kot 400
spletišč in preverili njihovo skladnost z evropsko zakonodajo na
področju varstva potrošnikov. Preiskavi sledi izvršitvena faza,
kadar pristojni organi kontaktirajo družbo in od nje zahtevajo, da popravi
svoje spletišče ali pojasni svojo prakso. Komisarka Kuneva
družbam daje štiri mesece za odziv. Po preteku roka se lahko proti
družbam sproži pravni postopek, komisarka pa prav tako ne bo oklevala
z javnim imenovanjem družb, ki svojih spletišč ne bodo
pravočasno uskladile z evropsko zakonodajo.
„Ne glede na to, ali so potrošniki v Bruslju, Barceloni,
Münchnu ali Manchestru, si zaslužijo jasno in pošteno ceno ter
nobenih presenečenj v drobnem tisku pogodbenih pogojev,“ je povedala
evropska komisarka za varstvo potrošnikov, Meglena Kuneva. „Odkrili
smo, da približno 50 % spletišč, kjer se prodajajo letalske
karte, ne vsebuje vseh informacij za potrošnike. Danes objavljene
številke kažejo, da je bistveni problem v industriji. Gre za evropski
problem, ki ga je treba reševati na evropski ravni. Dodala je še:
„Danes izrekam najglasnejše možno opozorilo družbam, naj
hitro ukrepajo in svoja spletišča spravijo v red. Ko bo januarski rok
mimo, ne bom oklevala, ampak družbe, ki bodo še vedno kršile
zakon, javno imenovala. “
Preiskava "sweep"
Gre za novo vrsto ukrepanja EU – sistematični pregled, ki se
izvaja istočasno in usklajeno v različnih državah članicah,
da se ugotovijo kršitve zakonodaje o varstvu potrošnikov. Preiskavo
prodaje letalskih kart je začela in usklajevala Evropska komisija v okviru
uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki je
začela veljati konec leta 2006.
Kako deluje?
V istem tednu konec septembra so sodelujoči nacionalni organi uporabili
skupno metodo in vnaprej opredeljene termine, kot so letalska karta, poceni let,
potovanje, last minute, zračne milje in letite poceni, da bi odkrila in
preiskala spletišča, kjer prodajajo letalske karte in so pri tem
usmerjeni na potrošnike iz svoje države. Nacionalni uradniki so
preleteli na stotine spletišč, da bi odkrili tiste, ki domnevno
kršijo evropsko zakonodajo (Direktivo 84/450/EGS o zavajajočem
oglaševanju in Direktivo sveta o nedovoljenih pogojih v
potrošniških pogodbah 93/13/EGS).
Preiskava se je osredotočila na tri ključne prakse:
- jasna navedba cen: Skupna cena bi morala biti jasno navedena v
že v oglasu na spletni strani, kar pomeni, da bi morali biti dodatni
stroški, kot so takse, pristojbine za rezervacijo ali za plačilo s
kreditno kartico, jasno navedeni že na začetku in ne šele pozneje
med postopkom rezervacije.
- razpoložljivost: Kakršni koli pogoji v zvezi s ponudbo,
zlasti omejitve glede veljavnosti ponudbe, bi morali biti jasno navedeni. Cene
in posebne ponudbe so pogosto tiste, ki potrošnika napeljejo k rezervaciji
leta – v resnici pa je po oglaševani ceni na voljo le majhno
število sedežev.
- pošteni pogodbeni pogoji: Splošni pogodbeni pogoji morajo
biti jasno navedeni, lahko dostopni in pošteni. Nepoštene prakse
vključujejo obvezno zavarovanje, ki je vključeno v ponudbo ali pa ga
morajo potrošniki in ne potrditi. Pogodbeni pogoji morajo biti dostopni v
jeziku potrošnika.
Rezultati preiskave „sweep“ 2007
|
Država
|
Število pregledanih spletišč
|
Število spletišč z nepravilnostmi
|
Število spletišč, ki jih mora spremljati CPC*
|
Število spletišč, ki jih morajo spremljati nacionalni
organi
|
Švedska
|
32
|
16
|
1
|
15
|
„Bolgarija
|
54
|
18
|
0
|
18
|
Danska
|
62
|
25
|
21
|
4
|
Grčija
|
13
|
0
|
0
|
0
|
Finska
|
30
|
20
|
9
|
11
|
Ciper
|
8
|
0
|
0
|
0
|
Litva
|
40
|
23
|
0
|
23
|
Belgija
|
48
|
46
|
9
|
37
|
Portugalska
|
16
|
11
|
0
|
11
|
Španija
|
11
|
7
|
3
|
4
|
Italija
|
11
|
9
|
1
|
8
|
Avstrija
|
20
|
0
|
0
|
0
|
Norveška
|
31
|
22
|
10
|
12
|
Francija
|
31
|
13
|
5
|
8
|
Estonija
|
26
|
14
|
4
|
10
|
Malta
|
14
|
2
|
0
|
2
|
Skupaj
|
447
|
226
|
63
|
163
|
*CPC = Consumer Protection Co-operation Network (Mreža za sodelovanje
pri varstvu potrošnikov) – mreža nacionalnih izvršnih
organov iz 27 držav članic (ter Norveške in Islandije),
vzpostavljena z Uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov
(ES 2006/2004) za reševanje čezmejnih vprašanj.
In potem?
Po preiskavi bodo družbe kontaktirali pooblaščeni organi in
jih prosili za pojasnilo ali spremembo njihove prakse. Proti družbam, ki
tega ne bodo storil, se lahko sproži pravni postopek, ki lahko privede do
denarne kazni ali do zaprtja njihovih spletišč. V praksi to pomeni, da
bodo nacionalni organi opravili preiskave in ukrepali v svojih državah. Za
čezmejne primere bodo prosili za pomoč kolege iz drugih organov prek
CPC (kadar ponudnik posluje iz druge države).
|