IP/07/1666

Bruselj, 9. novembra 2007

Jesenske gospodarske napovedi 2007–2009: umirjanje rasti

Po jesenskih gospodarskih napovedih Komisije se pričakuje, da se bo rast gospodarstva v Evropski uniji zmanjšala z 2,9 % v letu 2007 na 2,4 % v letih 2008 in 2009 (v območju eura z 2,6 % na 2,2 % v letu 2008 in na 2,1 % v letu 2009). To je posledica pretresa na finančnih trgih, zaradi katerega so se zaostrili finančni pogoji in povečala negotovost. Kljub temu pa v primerjavi s pomladnimi napovedmi še naprej ugodno globalno okolje in trdni temelji omejujejo popravek gospodarske rasti v letu 2008 na 0,3 odstotne točke navzdol za obe območji. Zlasti se pričakuje, da bo zasebna potrošnja, ki je v začetku tega leta postala glavno gonilo rasti, rastla z ugodnim tempom, podprtim z relativno trajno rastjo zaposlovanja. Predvideva se, da bo v obdobju 2007–2009 celotna EU ustvarila 8 milijonov novih delovnih mest, poleg 3,5 milijona že ustvarjenih v letu 2006. To bo pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti v EU na 6,6 % v letu 2009. Proračunski primanjkljaj za leto 2007 naj bi, deloma zahvaljujoč tej uspešni gospodarski dejavnosti, dosegel svojo najnižjo vrednost v nekaj preteklih letih, in sicer v povprečju 1,1 % BDP v EU in 0,8 % v območju eura. Znižanje, sicer v manjši meri, se pričakuje tudi za strukturni primanjkljaj, čeprav se bo zatem ustavila proračunska konsolidacija. Zaradi višjih cen blaga naj bi se v naslednjih četrtletjih povečala inflacija, ki pa naj bi se do sredine naslednjega leta znižala nazaj na približno 2 % v območju eura.

„S poletnim viharnim obdobjem na finančnih trgih, upočasnitvijo v ZDA in nenehno rastočimi cenami goriv je nekaj temnih oblakov res prekrilo gospodarsko prizorišče. Zato se gospodarska rast umirja in negativno tveganje se je vidno povečalo. Vendar naj bi se zahvaljujoč močni svetovni rasti in trdnim gospodarskim temeljem negativni učinki omejili. Na področju cen naj bi inflacija ostala zmerna, vendar se lahko poveča,“ je dejal Joaquín Almunia, komisar za gospodarske in denarne zadeve.

Obeta se stabilna rast, kljub upočasnitvi v ZDA

Danes objavljene gospodarske napovedi Komisije za dano obdobje predvidevajo umiritev gospodarske rasti, ki se bo v EU zmanjšala z 2,9 % v letu 2007 na 2,4 % v letih 2008 in 2009 (v območju eura pa z 2,6 % v letu 2007 na 2,2 % v letu 2008 in na 2,1 % v letu 2009). Napoved rasti za leto 2008 za obe območji je zdaj za 0,3 o. t. manjša kot pred šestimi meseci.

Po sorazmerno uspešni prvi polovici leta 2007 je sedanje umirjanje delno posledica vpliva viharnega obdobja na finančnih trgih, čeprav je mogoče, da je gospodarski cikel vrhunec dosegel že pred poletnim pretresom.

Osrednja napoved Komisije predvideva, da se bodo finančne napetosti postopoma umirile. Medtem so se zaradi njih vidno zmanjšale želje vlagateljev po tveganju in zaostrili finančni pogoji. Naložbena dejavnost se je do sedaj izkazala za dinamično, vendar bi se morala na tej stopnji cikla umiriti, tudi zaradi nenadne upočasnitve vlaganj v gradbeništvo v nekaterih državah članicah. Zasebna potrošnja se je okrepila in postaja osrednje gonilo rasti po zaslugi ugodnih obetov zaposlovanja pod pogojem, da se ohrani visoka stopnja zaupanja potrošnikov.

Kar zadeva zunanje vplive, rast v EU še naprej podpirajo dobri izgledi za svetovno gospodarstvo, zlasti hitro rastoča gospodarstva, ki v veliki meri nadomestijo upočasnitev v ZDA. Komisija tako predvideva, da bo gospodarstvo v EU v tem dveletnem obdobju raslo v okviru svojih zmogljivosti. Vseeno se zaradi višjih cen blaga v naslednjih četrtletjih v območju eura pričakuje dvig inflacije na 2,4 %, ki pa naj bi se poleti prihodnje leto znižala nazaj na približno 2 %.

Brezposelnost se še naprej zmanjšuje; konsolidacija proračuna se je ustavila

Dinamična rast zaposlovanja v višini 1,5 % v območju EU in območju eura naj bi letos omogočila 3,6 milijona novih delovnih mest v EU (2,3 milijona v območju eura). Ta izboljšava je prisotna v številnih sektorjih, pri tipih pogodb o delu in v državah članicah. Rast zaposlovanja naj bi se v nadaljnjem razvoju cikla upočasnila in v povprečju dosegla približno 1 % v območju EU in območju eura v obdobju 2008–2009. Kljub temu se bo v obdobju 2008–2009 v EU ustvarilo 4,5 milijona delovnih mest (3,2 milijona v območju eura), zaradi česar se bo celotna stopnja zaposlenosti dvignila nad 66 % do leta 2009. Stopnja brezposelnosti naj bi do leta 2009 dosegla 6,6 % v EU in 7,1 % v območju eura, kar je najnižja vrednost zadnjih petnajstih let.

Pomanjkanje delovne sile postaja običajnejši pojav, zato se pričakuje nekoliko hitrejši dvig plač v obdobju napovedi, še posebno v letu 2008, ko bo stanje deloma odražalo ukrepe enkratne pomoči in dohitevanje vrednosti plač kot posledico plačnih omejitev iz preteklih let. Vendar pa naj bi trajna rast produktivnosti dela omejila povečanje stroškov dela na enoto in pripomogla k ublažitvi inflacijskega pritiska.

Zaradi nepričakovanih presežkov prihodkov in prizadevanj za konsolidacijo se bo javni primanjkljaj v EU znižal z 1,6 % BDP v letu 2006 na 1,1 % v letu 2007 (v območju eura z 1,5 % na 0,8 %). Vseeno se v nekaterih državah v letu 2008 pričakuje poslabšanje zaradi umirjanja gospodarske dejavnosti in porabe nepričakovanih prihodkov za dodatne izdatke v nekaterih državah. Celoten primanjkljaj za leto 2008 naj bi se povečal na 1,2 % BDP v EU in 0,9 % v območju eura. Primanjkljaj za leto 2009 naj bi se ob nespremenjeni politiki stabiliziral. V strukturnem smislu naj bi se ustavila tudi konsolidacija proračuna v letu 2008 in 2009.

Splošni javni dolg je v upadanju in pričakuje se, da bo do leta 2009 v območju eura dosegel 63,4 % BDP ter da se bo v EU spustil pod 60 % že leta 2007.

Opazno negativno tveganje

Glavno negativno tveganje za izglede za rast je povezano z dogajanjem na finančnih trgih in z možnostjo še bolj poudarjene ali dolgotrajnejše upočasnitve v ZDA. Nekateri deli finančnih trgov še vedno delujejo nepravilno, prav tako ni mogoče izključiti podaljšanega obdobja negotovosti, ki vpliva na kreditne pogoje in posledično na trge nepremičnin še močneje, kot se je pričakovalo. Po drugi strani pa bi trg dela lahko pozitivno presenetil, kar bi spodbudilo prihodke od dela in zaupanje potrošnikov. Kar zadeva inflacijo, pomenita nadaljnje povečevanje cen goriv ter naraščanje cen hrane in blaga pozitivno tveganje glede na prvotni scenarij.
Celotno besedilo jesenskih gospodarskih napovedi Komisije je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/economy_finance/index_en.htm

[ ]

[ ]

[ ]

[ ]

[ ]