Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/07/1537

Bruselj, 17. oktobra 2007

Onesnaženost zraka: Komisija sprejela ukrepe glede ravni žveplovega dioksida in PM10 v državah članicah

Evropska Komisija je sprejela ukrepe glede škodljivih ravni onesnaženosti zraka v državah članicah EU. Sprožila je postopke za ugotavljanje kršitev proti Franciji, Italiji, Španiji, Sloveniji in Združenemu kraljestvu zaradi preseganja omejitev EU glede koncentracij žveplovega dioksida (SO2) v zunanjem zraku; žveplov dioksid je onesnaževalo zraka iz industrijskih obratov, ki lahko povzroči dihalne težave in poslabša stanje bolezni srca in ožilja. Komisija 23 držav članic tudi poziva, naj predložijo podatke o ukrepih, ki so jih sprejele za zmanjšanje ravni delcev v zraku (PM10), da bodo izpolnjevale standarde EU. Gre za grobe delce, ki jih v zrak spuščata industrija in promet ter ki lahko povzročajo astmo, težave s srcem in ožiljem, pljučnega raka in prezgodnjo smrt. V okoli 70 % evropskih mest z 250 000 prebivalci ali več je bilo zabeleženo preseganje omejitve PM10 na vsaj delu njihove površine. Mejne vrednosti EU za žveplov dioksid, PM10 in nekatera druga onesnaževala so bile dogovorjene v direktivi iz leta 1999[1].

Komisar za okolje Stavros Dimas je izjavil: „Zahvaljujoč zakonodaji EU žveplov dioksid ne zastruplja več naših jezer in ne uničuje naših dreves, vendar pa na nekaterih območjih zaradi prevelike koncentracije še vedno ogroža zdravje. Države članice morajo ravni prilagoditi standardom EU, da s tem primerno zaščitijo državljane. PM10 predstavlja še večje tveganje za zdravje in je širši problem, zato moramo biti obveščeni, da države članice resno izvajajo ukrepe za preprečevanje nadaljnjih presežkov.“

Kršitve glede mejnih vrednosti žveplovega dioksida

Urne in dnevne mejne vrednosti[2] za koncentracije SO2 so začele veljati 1. januarja 2005. Vseh pet držav članic, proti katerim je možen postopek za ugotavljanje kršitev, je na svojem ozemlju v letu 2005 zabeležilo preseganje mejnih vrednosti.

Do preseganj SO2 ponavadi pride v okolici industrijskih obratov. Dnevna mejna vrednost je bila najpogosteje presežena v Sloveniji, medtem ko so Francija, Italija in Španija poročale tudi o urnih koncentracijah preko 1000 μg/m3 – to pa so ravni, ki skoraj trikratno presegajo omejitve EU. Te države članice so poročale o preseganjih na več mestih, medtem ko je Združeno kraljestvo prijavilo eno samo preseganje.

Ukrepi glede PM10

Zavezujoče dnevne in letne mejne vrednosti[3] za PM10 veljajo od 1. januarja 2005. Vendar pa je Komisija v svojem predlogu za revizijo okvirne direktive o kakovosti zunanjega zraka[4] (IP/05/1170) predlagala, da se državam članicam podelijo omejena časovna podaljšanja za doseganje standardov PM10 na območjih, kjer je to posebej težavno in so že bili sprejeti vsi možni ukrepi. Pomembna novost v novi direktivi je uvedba standardov za fine delce (PM2,5), ki so nevarnejši, saj prodrejo globlje v pljuča.

Ker razprave s Svetom in Evropskim parlamentom o novi direktivi še potekajo, Komisija meni, da trenutno ne bi bilo primerno uvesti ukrepov za ugotavljanje kršitev glede preseganj PM10. Zato je 23 državam članicam, ki so za leto 2005 poročale o presežkih vrednosti PM10, poslala zahtevke za pridobitev informacij. V pismih se od držav članic zahteva, da posredujejo informacije o ukrepih, ki so jih sprejele za odpravo ali zmanjšanje presežkov. Te informacije bodo Komisiji omogočile, da bolje oceni razsežnost problema in pripravi odgovore.

Pisma niso bila poslana Irski, ki ni poročala o nikakršnih presežkih; Luksemburgu, ki ni poslal nikakršnega poročila (zaradi tega je bil odprt postopek za ugotavljanje kršitev); ter Bolgariji in Romuniji, za kateri obveznost poročanja velja od leta 2007 dalje.

Pravni postopek

V skladu s členom 226 Pogodbe lahko Komisija pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Če Komisija meni, da gre lahko za kršitev prava EU, zaradi katerega bo gotovo odprt postopek za ugotavljanje kršitev, zadevni državi članici pošlje „uradni opomin“ (prvi opomin) in jo prosi, da do določenega datuma, ponavadi v dveh mesecih, predloži svoje pripombe.

Glede na odgovor ali odsotnost odgovora zadevne države članice se lahko Komisija odloči, da državi članici pošlje „obrazloženo mnenje“ (končni opomin). To jasno in dokončno navaja vzroke, zaradi katerih Komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in poziva državo članico, da v določenem roku, ponavadi v dveh mesecih, ukrepa.

Če država članica na podlagi obrazloženega mnenja ne ukrepa, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču. Če Sodišče ugotovi kršitev Pogodbe, mora navedena država članica sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.

Člen 228 Pogodbe Komisiji podeljuje pravico, da ukrepa proti državi članici, ki ni izvršila predhodne sodbe Evropskega sodišča. Člen Komisiji prav tako omogoča zaprositi Sodišče, da zadevni državi članici naloži denarno kazen.

Odločitve Sodišča Evropskih skupnosti so na voljo na spletni strani:

http://curia.eu.int/en/content/juris/index.htm.


[1] Direktiva 1999/30/EC o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku.

[2] Urna mejna vrednost za žveplov dioksid, 350 g/m3, ne sme biti presežena več kot 24-krat v koledarskem letu. Dnevna mejna vrednost, 125 mg/m3, ne sme biti presežena več kot 3-krat v koledarskem letu.

[3] 24-urna mejna vrednost za PM10, 50 mg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v letu. Letna mejna vrednost: 40 g/m3.

[4] Direktiva 96/62/ES o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website