Navigation path

Left navigation

Additional tools

Študija Komisije o nadaljnji poti za dosego boljše ureditve novih medijev in digitalnega gospodarstva

European Commission - IP/07/138   06/02/2007

Other available languages: EN FR DE IT PT PL

IP/07/138

Bruselj, 6. februarja 2007

Študija Komisije o nadaljnji poti za dosego boljše ureditve novih medijev in digitalnega gospodarstva

V hitro razvijajočem digitalnem svetu so lahko samoregulativni in koregulativni modeli privlačna nadomestila za tradicionalne ureditve. To je razvidno iz študije, ki je bila izvedena po naročilu Evropske komisije in predstavljena danes na evropski dan varnejšega interneta.

„Če želimo, da bo razvoj medijev in internetne industrije uspešen in odgovoren, mora regulativni okvir vzpostaviti pravo ravnovesje med poštenostjo in strogostjo ter industriji omogočati, da se hitro odzove na spremembe,“ je dejala komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding na predstavitvi študije o koregulaciji v medijskem sektorju danes v Bruslju. „Študija potrjuje moje trdno prepričanje, da lahko samoregulacija in koregulacija zelo uspešno nadomestita tradicionalne zakonodajne pristope v današnjem medijskem sektorju. Kjer so taki samoregulativni in koregulativni modeli verodostojni in uspešni, bo Evropska komisija spodbujala njihovo uporabo, zlasti v internetnem okolju. To je načelo, ki je vključeno tudi v določbe predloga Evropske komisije o posodobitvi Direktive o televiziji brez meja, o katerem se bosta Evropski parlament in Svet predvidoma dogovorila v prihodnjih mesecih.“

Zlasti v digitalnem gospodarstvu, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in vedno večji nadzor uporabnikov, tradicionalne ureditve le težko sledijo hitrim tehnološkim, gospodarskim in družbenim spremembam ter težavam, pogojenim z decentraliziranimi podatki. Poleg tega lahko pri izvajanju tradicionalnih ureditev nastopijo težave.

Evropska komisija vidi zato v samoregulaciji in koregulaciji možnost za dosego boljše ureditve, ki je tudi pomemben cilj Barrosove Komisije (glej IP/05/96). Samoregulacija, tj. da je industrija sama odgovorna za ureditev, in koregulacija, tj. združitev državne in nedržavne ureditve, bosta pomagali zmanjšati vedno večjo možnost neuspeha tradicionalnih pristopov in vrniti odgovornost družbi ter zainteresiranim stranem, kjer je potrebno.

Študijo o koregulativnih ukrepih v medijskem sektorju, ki je bila danes predstavljena v Bruslju, je za Komisijo opravil Institut Hans Bredow za medijske raziskave z Univerze v Hamburgu. Iz študije je razvidno, da industrija potrebuje zlasti zadostne pobude, ki bodo tak sistem spodbujale. Državno vodena ureditev pogosto daje samoregulativnim organom pooblastila, da lahko uspešno delujejo. Poleg tega so zadostne pobude pogojene tudi z izvajanjem predpisov, kot so npr. zadostne sankcije, ki bodo zagotovile delovanje koregulacijskega sistema.

Preglednost in odprtost sta prav tako bistveni za pridobitev zaupanja v mehanizme, zlasti če so za ureditev odgovorne nedržavne organizacije ali če interesne skupine niso vključene.

Študija je proučila različne pristope koregulacije, ki se že uporabljajo v različnih državah v dveh pomembnih sektorjih (pri zaščiti mladoletnikov in oglaševanju), in ugotovila, da ni razloga, da bi bili ti pri izvajanju evropskih direktiv neuspešni.

Zato Evropska komisija v predlagani posodobitvi Direktive o televiziji brez meja jasno podpira samoregulacijo in koregulacijo, o kateri trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet. Besedilo predlagane direktive je prvi zakonodajni predlog Komisije za medijski sektor, ki se jasno sklicuje na samoregulacijo in koregulacijo (v uvodni izjavi 25 in členu 3(3)): „Države članice spodbujajo koregulativno ureditev na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Te ureditve so takšne, da jih glavne interesne skupine na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje.“).

Ostali primeri trenutno uspešne samoregulacije in koregulacije v EU so:

§ Mobilni operaterji danes podpisali evropski okvirni sporazum o tem, kako lahko otroci varneje uporabljajo mobilne telefone (glej IP/07/139).

§ Filmska spletna listina, ki jo je podpisala filmska in vsebinska industrija maja 2006 (glej IP/06/672).

§ Upravljanje domene .eu s strani zasebne, nepridobitne družbe EURid, ki sta jo Evropski parlament in Svet pooblastila za to nalogo (glej IP/05/1510, IP/06/476 in MEMO/06/332).

§ Prizadevanja živilske industrije v boju proti debelosti (IP/06/1530).

§ Vloga Evropske agencije za varnost v letalstvu pri varovanju evropskega zračnega prostora (IP/05/1422).

Dodatne informacije
Celotna „Študija o koregulativnih ukrepih v medijskem sektorju“ je na voljo na spletu:

http://ec.europa.eu/comm/avpolicy/info_centre/library/studies/
Predlog Komisije o posodobitvi Direktive o televiziji brez meja in spremno gradivo najdete na:

http://ec.europa.eu/comm/avpolicy/reg/tvwf/modernisation/proposal_2005/index_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website