IP/07/114

Bruselj, 31. januarja 2007

Konkurenca: preiskava Komisije ugotovila večje ovire za konkurenco v sektorju bančnega poslovanja na drobno

Evropska Komisija je objavila zaključno poročilo o preiskavi glede konkurence v sektorju bančnega poslovanja na drobno. Na trgih plačilnih kartic, plačilnih sistemov in produktov za bančno poslovanje na drobno je bilo ugotovljenih več pomislekov v zvezi s konkurenco. Posebni kazalci za to so velike razlike v provizijah na prodajnem mestu in medfranšiznih provizijah pri plačilnih karticah, vstopne ovire na trgih plačilnih sistemov in kreditnih registrov, ovire za mobilnost strank in vezana prodaja produktov. Nekateri tržni udeleženci so po objavi prehodnih ugotovitev v zvezi s plačilnimi karticami leta 2006 (glej IP/06/496 in MEMO/06/164) že ponudili prostovoljne reforme. Da bi se spopadla z resnimi zlorabami, bo Komisija v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi uporabila svoje pristojnosti v skladu s pravili konkurence. Izsledki preiskave morajo spodbuditi konkurenco v bančnem poslovanju na drobno v pripravljalnem obdobju do oblikovanja enotnega plačilnega območja (SEPA).

Komisarka za konkurenco Neelie Kroes je dejala: „Preiskava je ugotovila razširjenost ovir za konkurenco, ki za evropska podjetja in potrošnike po nepotrebnem zvišujejo ceno storitev bančnega poslovanja na drobno. Da bi se spopadla s temi ovirami na trgu plačilnih kartic in na drugih trgih, ki so posledica protikonkurenčnih ravnanj, bo Komisija uporabila vse svoje pristojnosti v skladu s pravili konkurence.“

Plačilne kartice in plačilni sistemi

Evropska industrija plačilnih kartic je velika in zagotavlja sredstva za plačila potrošnikov v skupni vrednosti 1 350 milijard EUR letno. Ocenjuje se, da znašajo taka plačila podjetij iz EU za bančne provizije 25 milijard EUR letno. Preiskava Komisije je pokazala na več razlogov za zaskrbljenost:

• zaradi visoke koncentracije trgov v številnih državah članicah, zlasti v zvezi z nabavo plačilnih kartic, lahko banke, ki so že prisotne na trgu, omejijo dostop do njega in zaračunajo visoke provizije;
• v EU obstajajo velike razlike v provizijah na prodajnem mestu. Podjetja v državah članicah, v katerih se zaračunavajo visoke provizije, morajo na primer za svoje prihodke iz prometa, ki je bil izvršen s karticami, plačati bankam trikrat ali štirikrat več kot podjetja v državah članicah, v katerih se zaračunavajo nizke provizije;
• velike razlike v medfranšiznih provizijah med bankami v EU, zaradi česar ni nujno, da bodo tudi imetnike kartic plačali nižje provizije. Komisija ne zagovarja, da bi morale biti medfranšizne provizije nične, marveč trdi, da je njihovo delovanje v nekaterih plačilnih omrežjih zaskrbljujoče;
• visoka in trajnostna donosnost, zlasti pri izdaji plačilnih kartic, kaže na znatno tržno moč bank v nekaterih državah članicah in na možnost, da se podjetjem in potrošnikom vsiljujejo visoke provizije na kartice;
• pravila in ravnanja, ki šibijo konkurenco na maloprodajni ravni, na primer zaračunavanje povprečnih pavšalov za provizije na prodajnem mestu in prepoved dodatkov; ter
• razhajanje tehničnih standardov v EU onemogočajo številnim ponudnikom storitev, da bi uspešno delovali na vseevropski ravni.

Po objavi vmesnega poročila o plačnih karticah in sistemih se je Komisija sestala s predstavniki bančnega sektorja v številnih državah članicah, da bi ugotovila, ali je mogoče pomisleke v zvezi s konkurenco odpraviti s samoregulacijo. Rezultati tega pristopa so obetavni. Za dober zgled so poskrbele Avstrija, Finska in Portugalska, saj so tu udeleženci na trgu že sprejeli prve ukrepe, s katerimi bi odpravili pomisleke Komisije.

Evropska bančna industrija si ob polni podpori Komisije in Evropske centralne banke prizadeva za vzpostavitev enotnega plačilnega območja (SEPA), da bi se s tem izboljšala učinkovitost in znižali stroški plačilnega prometa majhnih vrednosti. Preiskava je pokazala na številne tržne ovire, ki bi se jih bilo treba lotiti v okviru SEPA.

Trgi produktov bančništva na drobno

Evropska bančna industrija ustvarja na maloprodajni ravni 250–275 milijard EUR bruto dohodka letno, kar ustreza 2 % BDP EU. Tržišče je na splošno razdrobljeno po nacionalnih odsekih, pri čemer delujejo ovire za konkurenco, različna zakonska in pravna ureditev ter kulturne razlike kot ločevalni dejavniki. Preiskava je ugotovila, da v zadevnem sektorju obstajajo težave za konkurenco na več področjih:

• v nekaterih državah članicah hkratna prisotnost visoke donosnosti, visoke koncentracije trgov in dokazanih ovir pri vstopu vzbuja skrbi glede sposobnosti bank, da vplivajo na raven cen za potrošnike in mala podjetja;
• nekateri kreditni registri z zaupnimi podatki, na podlagi katerih posojilodajalci določajo cene posojil, se lahko uporabljajo za preprečitev vstopa novih udeležencev na trg bančnih storitev na maloprodajni ravni;
• nekateri vidiki sodelovanja med bankami, vključno s hranilnicami in zadružnimi bankami, lahko omejujejo konkurenco in odvračajo od vstopa na trg;
• vezana prodaja produktov, npr. ko je stranka ob sklenitvi posojilnega posla prisiljena k nakupu dodatnega zavarovanja ali tekočega računa, je razširjena v večini držav članic. To lahko omejuje izbiro za stranke in povečuje moč bank na tržišču ter njihovo sposobnost vplivanja na cene;
• ovire za mobilnost strank v bančništvu so precejšnje, zlasti nastanejo težave pri zamenjavi tekočega računa. Analiza, izvedena na podlagi preiskave, kaže, da so stopnje dobička bank manjše, če je mobilnost strank večja.

Sektorska preiskava se je začela junija 2005 (glej IP/05/719). Vmesno poročilo o plačilnih karticah je bilo objavljeno aprila 2006 (glej IP/06/496), vmesno poročilo o tekočih računih in povezanih storitvah pa julija 2006 (glej IP/06/999).
Zaključno poročilo o sektorski preiskavi Komisije in z njim povezani dokumenti so na voljo na naslednjem naslovu:

http://europa.eu.int/comm/competition/antitrust/others/sector_inquiries/financial_services/

Za dodatne informacije glej tudi: MEMO/07/40.