Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/07/1008

Bruselj, 4. julija 2007

Reforma SKP: vinska reforma bo Evropi pomagala do izgubljenega tržnega deleža

Evropska komisija je danes sprejela predloge za široko reformo skupne ureditve trga za vino. Sporočilo iz junija 2006 je namreč predtem začelo razpravo z vsemi stranmi, ki je trajala več kot eno leto. Reforma je usmerjena v večjo konkurenčnost proizvajalcev v EU, ponovno pridobitev trgov, uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, poenostavitev pravil, ohranjevanje najboljših tradicij vinarstva EU, utrditev družbenega tkiva podeželskih območij in varstvo okolja. Pri tem bo ključna boljša poraba proračuna (1,3 milijarde EUR), ki bo ostal na trenutni ravni. Po teh predlogih bodo vsi neučinkoviti ukrepi za podporo trgu – razne pomoči za destilacijo, pomoč za zasebno skladiščenje, izvozna nadomestila – takoj odpravljeni. Odpravljena bosta tudi dosladkanje z dodajanjem sladkorja za obogatitev vina in pomoč za mošt za obogatitev vina, ki je bil uvedena kot nadomestilo za višje stroške v primerjavi z dodajanjem sladkorja. Krizno destilacijo bosa zamenjala dva ukrepa za obvladovanje krize, ki bosta plačana iz sklopa nacionalnih sredstev. Veliko več denarja bo namenjeno promoviranju vina EU, in to zlasti na trgih tretjih držav. V petletnem prehodnem obdobju bodo še naprej veljale omejitve zasaditve, tako da bodo nekonkurenčni proizvajalci lahko zapustili panogo s privlačno finančno podporo. Po letu 2013 ne bo več omejitev zasaditve, tako da bodo konkurenčni proizvajalci lahko po želji razširili svojo proizvodnjo. Pravila za označevanje bodo poenostavljena, EU bo sprejela nekatere vinarske postopke, ki jih sprejmejo vse države proizvajalke v Mednarodnem uradu za vinsko trto in vino, politika kakovosti pa bo temeljila na izhodišču geografskega porekla. Državam članicam bo oddeljen sklop nacionalnih sredstev in izbirni seznam ukrepov, ki jim bosta omogočila, da ukrenejo, kar je najboljše za domače razmere. Več sredstev bo namenjeno tudi razvoju podeželja za financiranje ukrepov, vključno z začetkom delovanja mladih vinarjev in varstvom okolja.

„Za nami je leto živahnih pogovorov o tem, kako spraviti vinski sektor EU spet na vrh. Obiskala sem mnogo vinorodnih regij, da bi prisluhnila njihovim težavam in jih seznanila s svojimi pogledi. Naši današnji predlogi upoštevajo izražene skrbi, predvsem z večjo promocijo naših vin na izvoznih trgih in omejitvijo izkrčevanja na okoljsko občutljivih območjih,“ je dejala Mariann Fischer Boel, komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja. „Zdaj tratimo preveč denarja – nad tretjino proračuna – za odstranjevanje odvečnega vina, namesto da bi vlagali v konkurenčnost in promovirali svoja vina. Prepričana sem, da bodo moji predlogi poživili evropski vinski sektor in nam omogočili, da bomo spet največji in najboljši na svetu, kot nam pripada. Zato pustimo za sabo retoriko in storimo, kar je najboljše za naše vinogradnike in potrošnike.“

Podrobnosti predloga:

Enotno plačilo na kmetijo: vse površine, zasajene z vinsko trto, bodo upravičene do vključitve v enotno plačilo na kmetijo, medtem ko bodo izkrčene površine neposredno upravičene do plačila, s čimer bo zagotovljeno, da se vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju.

Konec omejitve zasaditve: sistem pravic do zasaditve bo podaljšan do konca prehodnega obdobja leta 2013 in nato odpravljen 1. januarja 2014, da bodo konkurenčni vinarji lahko razširili proizvodnjo. Odločitev za povečanje proizvodnje bo odvisna od proizvajalčeve sposobnosti, da proda, kar proizvaja.

Nacionalni sklopi sredstev: ti bodo državam članicam omogočili, da prilagodijo ukrepe svojim posebnim razmeram. Skupni proračun bo variiral od 634 milijonov EUR leta 2009 do 850 milijonov EUR leta 2015. Znesek, ki bo na voljo za vsako državo, se bo izračunal na podlagi vinogradniških površin, proizvodnje in zgodovinskih izdatkov. Ukrepi bodo lahko vključevali: promocijo v tretjih državah, prestrukturiranje/preusmeritev vinogradov, podporo za zeleno trgatev, nove ukrepe obvladovanja krize, se pravi zavarovanje pred naravnimi nesrečami in upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada za sektor.

Ukrepi za razvoj podeželja: veliko ukrepov v Uredbi za razvoj podeželja je lahko zanimivih za vinski sektor, na primer začetek delovanja mladih kmetov, izboljšanje trženja, poklicna usposabljanja, podpora organizacijam proizvajalcev, podpora pri dodatnih stroških in izgubljenih dohodkih pri vzdrževanju kulturne krajine, predčasno upokojevanje. Za to se bo denar prenesel v proračun za razvoj podeželja, ki bo zato narasel s 100 milijonov EUR leta 2009 na 400 milijonov EUR leta 2014. Ta sredstva bodo izključno namenjena vinorodnim regijam.

Enološki postopki: pristojnost odobritve novih enoloških postopkov ali spremembe starih se prenese na Komisijo, ki bo ocenila enološke postopke, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino, ter jih vključila v seznam postopkov, ki so sprejeti v EU. EU bo dovolila postopke, o katerih se bodo dogovorili na mednarodni ravni za proizvodnjo vina za izvoz v zadevne namembne države. Prepoved uvoza mošta za proizvodnjo vina in prepoved mešanja vina EU z uvoženim vinom ostaneta.

Boljša pravila označevanja: pojem kakovostnih vin EU bo temeljil na geografskem poreklu (kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju). Vina z geografskimi označbami se bodo delila na vina z zaščiteno geografsko označbo in vina z zaščiteno označbo porekla. Označevanje se bo odzvalo na potrošnikove potrebe, tako da bo preprostejše in bo prvič tudi dovolilo, da bo pri vinu EU brez geografske označbe lahko na nalepki navedena sorta in letnik kot odgovor na povpraševanje po sortnih vinih.

Promocija in obveščanje: Komisija namerava dosledno izvajati odgovorno akcijo promoviranja in obveščanja. To bo vključilo proračun 120 milijonov EUR iz nacionalnih sklopov sredstev za promocijske ukrepe zunaj EU, ki ga bo EU 50-odstotno sofinancirala. V EU bodo nove obveščevalne akcije o vinu z geografsko označbo in odgovornem/zmernem uživanju vina, in sicer pri slednji z višjo stopnjo sofinanciranja v višini 60 %.

Varstvo okolja: upravičenost vinogradniških površin do sheme enotnega plačila pomeni, da se bodo obširneje uporabljali okoljski standardi po navzkrižni skladnosti. Navzkrižna skladnost se bo uporabljala za vse izkrčene površine. Za krčenje, prestrukturiranje in zeleno trgatev bodo obstajale minimalne okoljske zahteve ter večja sredstva za kmetijsko-okoljske sheme v programih razvoja podeželja.

Program krčenja: vinogradnikom, ki bi radi zapustili panogo, bo ponujena premija za prostovoljno izkrčitev. V prvem letu bo premija 30 % višja od zdajšnjih ravni in se bo v petih letih programa spuščala, da bi spodbudila opuščanje že od prvega leta. Zaradi družbenih ali okoljskih vprašanj bodo države članice lahko omejile krčenje v gorskih predelih, strminskih vinogradih in okoljsko občutljivih območjih ter ustavile krčenje, če v državi doseže skupaj 10 % površin, zasajenih z vinsko trto. Skupni obseg krčenja naj bi dosegel približno 200 000 hektarjev. Proračun za to se bo s 430 milijonov EUR v prvem letu zmanjšal na 59 milijonov EUR v petem in zadnjem letu, povprečna premija pa se bo s 7.174 EUR/ha v prvem letu zmanjšala na 2.938 EUR/ha v petem letu.

Odprava ukrepov upravljanja trga: s prvim dnem veljavnosti reforme bodo odpravljeni naslednji ukrepi: krizna destilacija, podpora za destilacijo stranskih proizvodov, destilacija pitnega alkohola in dvonamenskega grozdja, pomoč za zasebno skladiščenje, izvozna nadomestila, pomoč za mošt za obogatitev vina.

Prepoved sladkorja za obogatitev: uporaba sladkorja za obogatitev vina bo prepovedana s prvim dnem veljavnosti reforme. Ta postopek ni v skladu z opredelitvami Mednarodnega urada za vinsko trto in vino oziroma EU. S koncem dodajanja sladkorja in pomoči za mošt bo mogoče ohraniti ravnotežje med severom in jugom. Vsi proizvajalci bodo tako izdelovali vino le iz grozdja in nesubvencioniranega mošta.

Vinski sektor EU

EU ima več kot 2,4 milijona gospodarstev, ki proizvajajo vino, in ta pokrivajo 3,6 milijona hektarov oziroma 2 odstotka kmetijskih površin v EU. Proizvodnja vina je leta 2006 znašala 5 % vrednosti kmetijske proizvodnje EU. Poraba vina v EU nenehno pada, čeprav prodaja kakovostnih vin narašča. V zadnjih desetih letih se je uvoz vsako leto povečal za 10 odstotkov, medtem ko izvoz narašča počasi. Glede na sedanja gibanja bo presežna proizvodnja vina do leta 2010/11 dosegla 15 odstotkov letne proizvodnje. EU porabi približno pol milijarde EUR vsako leto le za to, da se znebi odvečnega vina, ki nima trga.
Glej tudi:
http://ec.europa.eu/agriculture/capreform/wine/index_en.htm

Povezava do videoposnetkov:
http://ec.europa.eu/avservices/video/video_search_en.cfm?witch=video&keyword=&ref=I&videoref=051269&LOGIN2=+Search


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site