Navigation path

Left navigation

Additional tools

Komisija pravno ukrepa za izboljšanje varstva ptic in habitatov ter za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti v EU

European Commission - IP/06/907   03/07/2006

Other available languages: EN FR DE DA NL EL CS ET HU LT LV MT PL SK

IP/06/907

Bruselj, 3/07/2006

Komisija pravno ukrepa za izboljšanje varstva ptic in habitatov ter za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti v EU

Pravilno izvajanje direktiv EU o pticah in o habitatih je bistvenega pomena za dosego cilja EU zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2010. Pregled, ki ga je izvedla Evropska komisija, je pokazal, da veliko držav članic teh dveh zakonov ne izvaja pravilno. Komisija je zato sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti trinajstim državam članicam zaradi kršitev v zvezi z Direktivo o pticah in proti nadaljnjim osmim državam članicam zaradi njihovega izvajanja Direktive o habitatih. Cilj teh dveh direktiv je zagotoviti visoko stopnjo varstva ptic in živali ter njihovih habitatov v EU. Žal se veliko število primerov kršitev, ki jih je Evropska komisija sprožila zaradi nepravilnega izvajanja zakonodaje EU na področju okolja, nanaša na ti dve direktivi. Komisija upa, da bo s svojimi ukrepi to stanje znatno izboljšala.

„Direktivi o pticah in o habitatih sta ključni orodji za ohranjanje biotske raznovrstnosti EU“, je dejal komisar za okolje Stavros Dimas. „Le s pravilnim in hitrim izvajanjem teh direktiv se bo lahko do leta 2010 zaustavilo upadanje biotske raznovrstnosti. Države članice morajo hitro ukrepati, da se zagotovi ustrezno varstvo ptic in habitatov na njihovem ozemlju“, je dejal komisar Dimas.

Varstvo ptic: trinajst držav članic je dobilo prvi opomin

Komisija je prvi opomin poslala naslednjim državam članicam: Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Grčiji, Madžarski, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Nizozemski, Poljski, Slovaški in Združenemu kraljestvu.

Direktiva o pticah[1] iz leta 1979 določa ukrepe za varovanje, upravljanje in nadzor vseh vrst ptic, ki so naravno prisotne na ozemlju EU. Vsebuje tudi pravila, oblikovana za varstvo njihovih habitatov. Države članice se poziva, da opredelijo posebna varstvena območja za 194 ogroženih vrst in za vse selitvene vrste ptic. Direktiva prav tako prepoveduje dejavnosti, ki neposredno ogrožajo ptice, kot so namerno ubijanje ali ujetje ptic, uničenje njihovih gnezd in vzetje njihovih jajc, ter s tem povezane dejavnosti, kot so trgovanje z živimi ali mrtvimi pticami (z nekaj dobro utemeljenimi izjemami).

Pomanjkljivosti nacionalne zakonodaje v trinajstih državah članicah se med seboj razlikujejo. Na primer: nacionalna zakonodaja ne zagotavlja ustreznega varstva ptičjih jajc ali mladih ptic; okoliščine, v katerih je dovoljen lov, ne izpolnjujejo pogojev iz Direktive; ukrepi za zagotavljanje varstva habitatov ne zadoščajo.

Varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov: osem držav članic je dobilo prvi opomin zaradi neskladnosti

Komisija je v zvezi z Direktivo o habitatih prvi opomin poslala naslednjim osmim državam članicam: Cipru, Češki, Danski, Grčiji, Malti, Poljski, Sloveniji in Slovaški.

Direktiva o habitatih[2] je bila sprejeta leta 1992. Varstvo, ki ga nudi Direktiva o pticah, razširja na širši spekter redkih, ogroženih ali endemičnih vrst, vključno s približno 450 živalmi in 500 rastlinami. Za ohranjanje je predvidenih tudi približno 200 redkih in značilnih habitatnih tipov. Cilj Direktive je spodbujati ohranjanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo vseevropskega omrežja posebnih ohranitvenih območij, tj. omrežja Natura 2000, prvega takega na svetu, ki predstavlja prispevek EU k svetovnemu omrežju, ki je bil zahtevan v okviru Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti.

Tudi tu se razlogi za neskladnost v državah članicah med seboj razlikujejo. Na primer: izravnalni ukrepi niso potrebni v primeru, da neka dejavnost ali projekt vpliva na posebno ohranitveno območje; zakonodaja ne predvideva strogega varstva za nekatere vrste.

Posebni primeri varovanja narave

Komisija je poleg tega sprejela vrsto odločitev o odprtih primerih v zvezi z uporabo direktiv o pticah in o habitatih v posameznih državah članicah.

Komisija je zaključila primer v zvezi z gradnjo letališča Ciudad Real v Španiji, ki je bil sprožen, ker ni bila izvedena ustrezna presoja vplivov na okolje v zvezi s projektom. Po tem je bila presoja vplivov na okolje za projekt izvedena in sprejeta je bila vrsta ukrepov bistvenega pomena za ublažitev ali izravnavo vplivov letališča na okolje. Uskladitev ohranjanja in razvoja je odločilnega pomena za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti.
Komisija je Grčiji poslala prvi opomin po sodbi Sodišča Evropskih skupnosti z dne 16. marca 2006, v kateri je Grčijo obsodilo, da ni vzpostavila in izvajala sistema strogega varstva za Milos Viper (zadeva C-518/04). Milos Viper je ogrožena endemična vrsta v Grčiji. Grčija je morala v dveh mesecih Komisijo obvestiti o sprejetih ukrepih, potrebnih za izvršitev sodbe. Ta rok je potekel in Komisija od grških oblasti ni prejela nobenega odgovora.

Komisija je Irski poslala končni opomin v zvezi z neskladnostjo z Direktivo o habitatih. Ta vključuje zadeve, kot npr. nezagotovitev ustreznega odločanja o rabi tal in drugih rastlinah, ki vplivajo na območja Natura 2000; določbe o izvrševanju v primerih, ko je zaščitenim habitatom povzročena škoda zaradi nezakonitih dejanj, ne zadoščajo; pomanjkanje ustreznih določb za zagotovitev, da golosečnja (postopek, kjer se poseka vsako drevo) in ponovna zasaditev gozdov s komercialnimi vrstami iglavcev ne vplivata negativno na občutljive vrste, kot je npr. ogrožena sladkovodna biserna školjka.

Komisija se je odločila, da Avstriji pošlje končni opomin, ker slednja ni predlagala dovolj nacionalnih območij narave za omrežje varstvenih območij EU Natura 2000. Enajst let po tem, ko so morale države članice predložiti svoj nacionalni seznam predlaganih območij za omrežje Natura 2000, ki je bilo vzpostavljeno z Direktivo o habitatih, avstrijsko omrežje predlaganih območij še zdaleč ni popolno. Trenutno petnajst habitatnih tipov in deset vrst ni dovolj zajeto v predlaganem seznamu, ki ga je predložila Avstrija.

V zvezi z isto zadevo imenovanja območij Komisija opaža, da se je Francija decembra 2004 odzvala na končni opomin Komisije in je v okviru Direktive o habitatih imenovala 87 novih območij ter razširila 119 drugih območij. Francija je po sodbi Evropskega sodišča novembra 2002, ki jo je obsodilo, da ni imenovala dovolj posebnih varstvenih območij za ptice, v skladu z Direktivo o pticah prav tako predložila predloge za 177 novih območij in razširitev 32 območij. Vendar Komisija v obeh primerih francoske predloge še preučuje.

Pravni postopek

Člen 226 Pogodbe Komisiji podeljuje pravico, da pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Če Komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, na podlagi katere se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev, zadevni državi članici pošlje „uradni opomin“ (prvi opomin) in jo prosi, da do določenega datuma, ponavadi v dveh mesecih, predloži svoje pripombe.

Ne glede na to, ali zadevna država članica pošlje odgovor ali ne, lahko Komisija državi članici pošlje „obrazloženo mnenje“ (končni opomin). To jasno in dokončno navaja vzroke, zaradi katerih Komisija misli, da gre za kršitev zakonodaje EU, in poziva državo članico, da v določenem roku, ponavadi v dveh mesecih, ukrepa.

Če država članica na podlagi obrazloženega mnenja ne ukrepa, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču. Če Sodišče ugotovi kršitev Pogodbe, mora ta država članica sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.

Člen 228 Pogodbe Komisiji podeljuje pravico, da ukrepa proti državi članici, ki ni izvršila predhodne sodbe Evropskega sodišča. Člen Komisiji prav tako omogoča zaprositi Sodišče, da zadevni državi članici naloži denarno kazen.
Več informacij o politikah EU v zvezi z varstvom narave je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/nature/home.htm
Statistični podatki o kršitvah na splošno so na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/secretariat_general/sgb/droit_com/index_en.htm#infractions


[1] Direktiva 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic.

[2] Direktiva 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website