Navigation path

Left navigation

Additional tools

Other available languages: EN FR DE DA ES IT PT EL HU

IP/06/824

Bruselj, 22 Junij 2006

Vino: Temeljita reforma bo uravnotežila trg, povečala konkurenčnost, ohranila podeželska območja in poenostavila pravila za proizvajalce in potrošnike

Evropska komisija je danes pozvala k radikalni reformi skupne ureditve trga za vino. Načrt je usmerjen v povečanje konkurenčnosti proizvajalcev vina v EU, dvig ugleda vin EU, ponovno pridobitev tržnega deleža, uravnoteženje ponudbe in povpraševanja ter poenostavitev pravil, pri tem pa naj bi se ohranile najboljše tradicije proizvodnje vina v EU ter povečala socialna in okoljska struktura podeželskih območij. Komisija je preučila štiri možnosti za reformo in jasno podprla model radikalne reforme, značilen za vinski sektor. Ta model bi vključeval eno- ali dvostopenjski pristop. Dvostopenjski pristop bi najprej uvedel ukrepe za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, nato pa se osredotočil na povečanje konkurenčnosti, vključno z odpravo sistema pravic do zasaditve. Proizvajalcem bi bile na voljo ugodne spodbude za krčenje nedonosnih vinogradov, ukinjeni bi bili zastareli ukrepi za podporo trga, kot je destilacija, sistemi označevanja in vinarske prakse pa bi se posodobili in poenostavili. Denar bi bil preusmerjen v ukrepe razvoja podeželja, prilagojene vinskemu sektorju, države članice pa bi prejele nacionalna finančna sredstva za financiranje ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni. „Enostopenjska“ različica predvideva, da lahko sistem omejitev pravic do zasaditve bodisi preneha veljati 1. avgusta 2010 bodisi se ga ukine nemudoma, istočasno pa se odpravi tudi sedanji sistem krčenja. Komisija se je na podlagi poglobljene razprave o svojih zamislih odločila, da bo zakonodajne predloge predložila decembra 2006 ali januarja 2007.

„Evropska vina so najboljša na svetu,“ je povedala Mariann Fischer Boel, komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja. „Naš vinski sektor ima izjemne možnosti za nadaljnjo rast, vendar moramo te možnosti aktivno izkoristiti. Kljub naši zgodovini in velikemu številu kakovostnih vin EU se sektor spopada s številnimi težavami. Poraba upada, izvoz iz novega sveta pa močno prodira na naš trg. V Evropi proizvajamo veliko preveč vina, ki ga nimamo kam izvoziti. Veliko preveč denarja porabimo za prodajo presežkov, namesto da bi izboljševali kakovost in povečevali konkurenčnost. Preveč zapletena pravila ovirajo naše proizvajalce in begajo naše potrošnike. Ne zagovarjam zmanjšanja proračunskih sredstev za okoli 1,2 milijardi EUR letno, vendar pa moramo ta denar pametneje uporabiti. To je odlična priložnost, da vinski sektor EU spet postavimo na vrh, kamor tudi sodi – te priložnosti ne smemo zamuditi.“

Vinski sektor EU:

EU ima več kot 1,5 milijona gospodarstev, ki proizvajajo vino in pokrivajo 3,4 milijona hektarjev oziroma 2 odstotka kmetijskega območja EU. Pridelava vina je leta 2004 znašala 5,4 odstotka kmetijske proizvodnje EU in več kot 10 odstotkov v Franciji, Italiji, Avstriji, na Portugalskem, v Luksemburgu in Sloveniji.

Cilji nove vinske politike EU:

povečati konkurenčnost proizvajalcev vina EU; dvigniti ugled kakovostnih vin EU kot najboljših na svetu; pridobiti stare trge in osvojiti nove;

vzpostaviti režim na področju vin, ki bo deloval s pomočjo jasnih in enostavnih pravil – učinkovita pravila, ki vzpostavljajo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem;

vzpostaviti režim na področju vin, ki ohranja najboljše tradicije proizvodnje vina, utrjuje socialno strukturo številnih podeželskih območij in varuje okolje.

Problemi:

Poraba vina v EU nenehno pada, čeprav prodaja kakovostnih vin narašča. V zadnjih desetih letih se je uvoz vsako leto povečal za 10 odstotkov, medtem ko izvoz narašča počasi. Glede na sedanje trende bo presežna proizvodnja vina do leta 2010/11 dosegla 15 odstotkov letne proizvodnje.

Ukrepi za podporo trgu, kot je destilacija, zagotavljajo trajno možnost za odvajanje presežkov, ki jih ni mogoče prodati. Za kakovostna vina se vse bolj uporablja „krizna destilacija“.

Sedanja pravila za prilagoditev vinarskih praks so okorna in zavirajo konkurenčnost.

Pravila označevanja so zapletena in neprožna, kar bega potrošnike in ovira trženje vin EU.

Najprimernejši ukrep: temeljita reforma režima na področju vin

Reforma bi vključevala:

ponovno aktivacijo programa krčenja, pri čemer bi bila premija za izkrčitev določena na ravni, ki bi nekonkurenčne proizvajalce spodbudila k zapustitvi sektorja. Premija bi se vsako leto znižala, da bi tako spodbujali koriščenje od prvega leta dalje.

Cilj je v petih letih izkrčiti do 400 000 hektarjev z najvišjo pomočjo 2,4 milijarde EUR. Krčenje bi potekalo na prostovoljni osnovi.

Sistem pravic do zasaditve bi bil podaljšan do leta 2013, ko bi tudi prenehal veljati. Najmanj konkurenčni proizvajalci bi dobili močno spodbudo za prodajo svojih pravic, tisti, ki bi ostali v sektorju, pa bi se bolj osredotočili na konkurenčnost, saj stroški pravic do zasaditve ne bi več ovirali njihove rasti.

Za območja, ki so bila prej zasajena z vinsko trto, bi sedaj veljalo enotno plačilo za kmetijo, plačilom pa bodo dodane tudi minimalne okoljske zahteve.

Instrumenti za upravljanje trga – kot je podpora za destilacijo stranskih proizvodov, destilacijo pitnega alkohola, pomoč zasebnemu skladiščenju in proizvodnji mošta – bodo ukinjena. Krizna destilacija bo ukinjena ali pa jo bo nadomestila alternativna varnostna mreža, pri kateri se bodo uporabljala nacionalna finančna sredstva.

Ta nacionalna sredstva bi se dodelila vsaki državi proizvajalki za financiranje ukrepov, ki najbolj ustrezajo položaju v posamezni državi.

Denar bi bil usmerjen v razvoj podeželja za ukrepe na področju vina, kot so program predčasnega upokojevanja v višini 18 000 EUR na leto in kmetijski okoljski programi.

Jasnejša, enostavnejša in preglednejša politika kakovosti, ki določa dve vrsti vina: vino z geografsko označbo in brez nje.

Enostavnejša pravila označevanja, ki bodo pomagala potrošnikom in povečala konkurenčnost proizvajalcev na trgu. To bi omogočilo označevanje sorte grozdja in letnika na vinih brez statusa geografske označbe, kar po trenutno veljavnih pravilih ni mogoče.

Prenos odgovornosti za odobritev novih vinarskih praks na Komisijo. Priznavanje vinarskih praks, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija za vino in vinsko trto (OIV).

Prepoved uporabe sladkorja za povečanje vsebnosti alkohola v vinu.

Sporočilo obravnava tudi „enostopenjsko“ različico temeljite reforme, ki bi zahtevala zelo hitre in zahtevne prilagoditve v vinskem sektorju.

Ta scenarij predvideva, da sistem omejitev pravic do zasaditve lahko bodisi preneha veljati 1. avgusta 2010 bodisi se ga ukine nemudoma. Istočasno bi prenehal veljati tudi trenutno veljavni program krčenja. Vsak hektar vinograda, ki bi ga izkrčili na račun kmeta, bi postal del območja, upravičenega do sheme enotnega plačila.

Ukrepi, ki ne zagotavljajo primerne rešitve:

Ohranitev sedanjega stanja (Status Quo): zgolj kozmetične spremembe ne bi bile ekonomsko ali politično trajnostne.

Popolna deregulacija trga: Ostre prilagoditve bi imele resne gospodarske in socialne učinke na zadevne regije.

Reforma v skladu s smernicami reforme SKP: Možni znesek nevezanega plačila bi bil zelo majhen in verjetno za številne proizvajalce ne bi v zadostni meri nadomestil izgube podpore trga.

Več osnovnih informacij je na voljo v MEMO/06/245 . http://ec.europa.eu/agriculture/capreform/wine/index_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website