Navigation path

Left navigation

Additional tools

„Čas je za hitrejšo prestavo“ – Predsednik Komisije Barroso predstavlja letno poročilo o napredku pri rasti in delovnih mestih

European Commission - IP/06/71   25/01/2006

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK

IP/06/71

Bruselj, 25. januarja 2006

[ ]

Čas je za hitrejšo prestavo“ – Predsednik Komisije Barroso predstavlja letno poročilo o napredku pri rasti in delovnih mestih

Evropska komisija je danes objavila novo letno poročilo o napredku pri lizbonski strategiji, partnerstvu med EU in državami članicami za rast in ustvarjanje številnejših in boljših delovnih mest. Namen letnega poročila o napredku je dati nov zagon in pospešiti uresničevanje tega načrta. Poročilo o napredku sestavljajo trije pomembni elementi. Prvič, poročilo analizira petindvajsetih novih nacionalnih programov reform, ki so jih države članice predložile oktobra 2005. Drugič, opozarja na dobre točke različnih nacionalnih programov, da bi se s tem spodbudila izmenjava dobrih zamisli. Tretjič, določa področja, kjer obstajajo vrzeli, ter predlaga zadevne konkretne ukrepe na ravni EU in na nacionalni ravni. Ugotovljena so štiri prednostna področja: vlaganje v izobraževanje, raziskave in inovacije; sprostitev MSP; spodbujanje politik zaposlovanja za zagotavljanje dela; zagotavljanje varne in trajnostne energetske oskrbe. Za vsako od teh področij pomladansko poročilo Komisije ponuja evropskim voditeljem jasne predloge, h katerim naj se zavežejo na srečanju marčevega vrha v Bruslju in jih uresničijo do leta 2007 (glej spodaj).

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je izjavil: „Moje splošno sporočilo je jasno: čas je za hitrejšo prestavo. Od lanskega ponovnega zagona lizbonske strategije je po hodnikih v Bruslju in nacionalnih prestolnicah čutiti novo ozračje. Dejavnosti so se močno okrepile. Od lani smo prevozili dolgo pot, pravi temelji so zdaj postavljeni. Dejstvo, da je na mizi bilo 25 nacionalnih programov reform, je kvantitativni kazalec nove ravni nacionalnih zavez. Zdaj pa je v ospredju njihovo uresničevanje. Nove države članice morajo sesti za vozniški sedež in pospešiti reforme. 95 % vsebine teh poročil je zdrava pamet: države članice jo morajo spremeniti v običajno prakso. Najti morajo politično voljo, da besede preidejo v dejanja – čas je, da prestavimo v hitrejšo prestavo.“

„Naše ambicije so jasne. Ciljamo na vrhunske univerze, visoko usposobljeno in izobraženo delovno silo, močno socialno varstvo in pokojninske sisteme, najbolj konkurenčne industrije in najčistejše okolje. Tistim, ki trdijo, da ni mogoče, odgovarjam: Kdo bi si pred desetletjem predstavljal, da bo Irska postala ena najbolj cvetočih držav Evropske unije ali da bo produktivnost na Poljskem višja kot v Južni Koreji? Za rast in zaposlovanje smo sposobni in dolžni prevoziti to dodatno pot naprej.“

Štiri prednostna področja, za katera so bili evropski voditelji zaprošeni, naj se zavežejo k dodatnim ukrepom (na nacionalni in evropski ravni) na marčevem vrhu EU

1. Vlaganje v izobraževanje in raziskave

- Vlaganje v višje izobraževanje je treba do leta 2010 od sedanjih 1,28 % povečati na 2 % BDP, vključno z odstranjevanjem preprek, ki ovirajo univerze pri iskanju dopolnilnega zasebnega financiranja.

- Že marca letos mora vsaka država članica določiti jasen cilj za celotne izdatke za R&R v letu 2010.

- R&R je treba nameniti večji delež državne pomoči (25%) in financiranja iz strukturnih skladov.

- Do konca leta 2007 mora biti ustanovljen Evropski inštitut za tehnologijo.

- Da bi se povečal delež poklicne usposobljenosti vseh državljanov, je treba v šolstvu odmeriti več prostora učenju matematike in tujih jezikov kot prednostnim nalogam.

2. Sprostitev MSP in poslovnega potenciala

- Do leta 2007 morajo vse države članice vzpostaviti sistem „vse na enem mestu“ za pomoč bodočim podjetnikom in omogočiti, da so vse upravne zahteve za poslovanje izpolnjene na enem mestu.

- Rok, potreben za začetek poslovanja, je treba do konca leta 2007 skrajšati za polovico, za tem pa znižati na teden ali manj.

- Vzgoja k podjetništvu mora postati del šolskega programa vseh učencev.

- Vse države članice morajo vzpostaviti sistem za primerno merjenje upravnih bremen. Komisija bo sprožila lastno pobudo za ugotavljanje, vključno s predlogi, kako zmanjšati stroške, ki izhajajo iz predpisov EU ali njihovega izvajanja na nacionalni ravni.

- Komisija bo odstranila obveznost priglasitve nekaterih kategorij državnih pomoči majhne vrednosti, namenjenih MSP.

3. Zagotavljanje dela

- Da bi spodbudile rast stopenj zaposlovanja ter da bi se financirale pokojnine in zdravstveno varstvo za starajoče se prebivalstvo, morajo države članice sprejeti vseživljenjski odnos do dela, pri čemer je ljudem vseh starosti ponujena podpora, ki jo potrebujejo.

- Vsem mladim osebam, ki so zaključile šolski ali univerzitetni študij, mora do konca leta 2007 v šestih mesecih in do leta 2010 v 100 dneh od začetka brezposelnosti biti ponujena služba, pripravništvo ali dodatno usposabljanje.

- Več napora je treba vložiti v izpolnjevanje nacionalnih ciljev za zagotavljanje dostopne visokokakovostne otroške oskrbe in ukrepov za dosego večje enakosti med spoloma na delovnem mestu ter za spodbujanje uravnoteženosti med življenjem in delom.

- Izvajati je treba program „aktivnega staranja“ z okrepitvijo usposabljanja za ljudi nad 45. letom starosti, finančnimi spodbudami za podaljšanje delovne dobe in koriščenje skrajšanega delovnega časa.

- Komisija organizirala izredni socialni vrh in do konca leta 2007 predstavila poročilo o ravnovesju med fleksibilnostjo in varnostjo zaposlitve.

4. Učinkovita, varna in trajnostna energetska oskrba

Komisija si v poročilu prizadeva spodbuditi Evropo k reševanju vprašanj vse višjih cen nafte in zemeljskega plina ter k zmanjšanju onesnaževanja. Voditelje EU odkrito svari: energija je globalno vprašanje, ki potrebuje evropski odgovor. To pomeni:

- večjo usklajenost med evropskimi elektroenergetskimi in plinovodnimi omrežji, boljšo ureditev energetskih trgov in večjo konkurenčnost;

- več davčnih in drugih spodbud zaradi spodbujanja trajnostne uporabe energije in zagona raziskav v zvezi z energetsko učinkovitostjo, čisto energijo in obnovljivimi viri;

- „enoglasni nastop“ Evrope pri pogajanjih z zunanjimi dobavitelji, ki bodo zagotavljali vse več naše energetske oskrbe;

- objavo zelene knjige Komisije s podrobnimi predlogi v začetku pomladi 2006.

Osnovne informacije

Nacionalni programi reform

V pomladanskem poročilu Komisija oceni vsakega od nacionalnih programov reform, ki so jih države članice prvič sestavile. Nacionalni programi reform imajo za skupno podlago enotni sklop 24 usklajenih smernic politik, ki jih je odobril Svet (glej MEMO/05/123). Izkoriščanje znanja, izkušenj in dobrih zamisli vsake od držav, tako da se vsaka lahko uči od drugih, je jedro partnerskega pristopa in ključna pot k ustvarjanju konkretnih rezultatov. Komisija bo ugotovila področja, na katerih je obseg vzajemnega učenja večji, in pomagala državam članicam pri vzajemnem prevzemanju zamisli za politike iz posameznih nacionalnih programov reform.

Za nacionalne programe reform je predsednik Barroso rekel: „Navdiha ni treba iskati daleč stran. Če države članice prispevajo z zamislimi, ki jih druge lahko prilagodijo in sprejmejo, jim bom čestital. Vendar je napredek še vedno neenoten in Komisija bo pospešila svoja prizadevanja za uravnavanje procesa. To poročilo že kaže, da ne bomo tihi pogodbenik. Zagotovili bomo zaupanje, kjer je potrebno, in konstruktivno kritiko, kjer je lahko v pomoč.”

Naslednji koraki

Poročilo Komisije bo predstavljeno na pomladanskem Evropskem svetu meseca marca, kjer bo Komisija pozvala voditelje držav in vlad, naj sprejmejo potrebne zaveze.

Komisija bo sodelovala z državami članicami pri podpiranju prizadevanj za izvajanje nacionalnih razvojnih programov, razpravi o okrepitvi programov in zagotavljanju, da se drugi instrumenti EU, kakor so sredstva iz kohezijskih skladov, učinkovito uporabljajo v podporo rasti in delovnih mest.

Komisija bo tudi posodobila lizbonski program Skupnosti (glej IP/05/973). Komisija je sprejela že več kot polovico predvidenih ukrepov na ravni EU, vendar bodo imeli ti ukrepi praktični dejanski učinek, le ko jih bosta sprejela Evropski parlament in Svet.

Za nadaljnje podrobnosti v zvezi s pomladanskim poročilom in posebnimi prilogami o makroekonomskih in mikroekonomskih vprašanjih ter vprašanjih glede zaposlovanja glej MEMO/06/23
Za celotno besedilo poročila – ki je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti znatno poenostavljeno – glej spletno stran Komisije o rasti in delovnih mestih:

http://ec.europa.eu/growthandjobs/index_en.htm
Za celotni sklop nacionalnih programov reform glej

http://ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/nrp_2005_en.pdf


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website