Navigation path

Left navigation

Additional tools

Other available languages: EN FR DE EL MT

IP/06/1542

Bruselj, 10. novembra 2006

Kot je razvidno iz novega poročila o praktičnih pripravah na prevzem evra, je Slovenija dobro pripravljena, vendar mora potrošnike prepričati, da se cene ne bodo zvišale

Kot kaže, je Slovenija precej dobro pripravljena na prevzem evra 1. januarja, vendar bi bili koristni nadaljnji ukrepi, s katerimi bi potrošnike prepričali, da bodo cene med prehodom ostale stabilne. To je eden izmed sklepov četrtega poročila o praktičnih pripravah na širitev območja evra. Poročilo se osredotoča zlasti na Slovenijo, saj bo kmalu prevzela evro, podrobno pa obravnava tudi načrte za prehod na evro, ki sta jih sprejela Ciper in Malta, ki bi skupno valuto rada uvedla leta 2008. Čeprav ciprski načrt obsega vse vidike prehoda, so podrobnosti še nedorečene, načrt Malte pa se zdi celovit in podroben. Iz raziskave Eurobarometra je razvidno tudi, da je javno mnenje v novih državah članicah še vedno naklonjeno enotni valuti, in sicer bolj kot v letih 2004 in 2005, čeprav se rezultati od države do države razlikujejo.

Evropski predsedniki držav ali vlad in finančni ministri držav članic Evropske unije so v juniju sklenili, da Slovenija izpolnjuje ekonomska in pravna merila za prevzem evra v januarju 2007, ki so določena v Pogodbi EU, ter določili menjalno razmerje 239,640 SIT za EUR.

Od zadnjega poročila Komisije o praktičnih pripravah na prevzem evra iz junija 2006[1] je Slovenija še napredovala, zlasti v zvezi z zamenjavo gotovine; nadaljnje podrobnosti o dobavi bankovcev in kovancev evra bankam in trgovcem na drobno pred dnem prevzema evra (t.i. predhodna in nadaljnja preskrba) je posredovala v zadovoljivi meri, predelava bankomatov pa je načrtovana do potankosti. Kreditne institucije so se tudi dogovorile, da bodo 1. in 2. januarja odprle 42 podružnic po vsej državi, da bi tako olajšale zamenjavo tolarjev v evre.

Po mnenju Komisije pa so potrebni tudi ukrepi, s pomočjo katerih bi se potrošnikom zagotovilo, da se bo menjalno razmerje spoštovalo in da v prehodnem obdobju ne bo prišlo do neprimernega zvišanja cen, kar glede na raziskavo Eurobarometra iz septembra skrbi 66 % potrošnikov. Taki ukrepi bi lahko vključevali dogovore o poštenem določanju cen med trgovci na drobno in potrošniki (npr. kodeks ravnanja, ki bi ga podpisale predstavniške organizacije obeh strani).

Komisija napredek pri praktičnih pripravah držav ‚z odstopanjem‘[2] ocenjuje enkrat na leto (če naj bi država v kratkem sprejela evro, pa bolj pogosto). Te priprave vključujejo sprejetje načrta za prehod na evro, vključno s podrobnostmi o dolžini obdobja, v katerem sta zakonito plačilno sredstvo tako nacionalna valuta kot tudi bankovci in kovanci evra, ali pripravo začetnih kompletov kovancev evra, da se potrošniki privadijo na novo valuto.

Te ocene so ločene in drugačne od konvergenčnih poročil, ki ocenjujejo, ali države izpolnjujejo maastrichtske kriterije, vključno z omejitvijo primanjkljaja in stopenj inflacije, ter posledično, ali sploh pridejo v poštev za sprejem evra. Naslednje konvergenčno poročilo se načrtuje v decembru.

Ciper in Malta

Tudi Ciper in Malta sta napredovala v zvezi s praktičnimi pripravami, še zlasti Malta.

Nacionalni načrt Cipra za prehod na evro obravnava vse različna praktična vprašanja, vsebuje pa malo podrobnih podatkov, na primer o predhodni preskrbi, vračanju nacionalne valute centralni banki in obdobju, ko bodo cene označene v obeh valutah. Potrebni so tudi nadaljnji ukrepi za povečanje zaupanja potrošnikov v to, da se cene zaradi prehoda ne bodo zvišale.

Načrt Malte je bolj podroben, čeprav je treba nekatere vidike podrobneje razdelati, zlasti časovni okvir predhodne in nadaljnje preskrbe, pospešeno predelavo bankomatov in vsebino začetnih kompletov. Zaradi posebno velike količine nacionalnih bankovcev in kovancev v obtoku na Malti (v vrednosti približno 2 789 EUR na prebivalca), ki je več kot dvakrat večja od povprečja v območju evra, bodo za vračanje nacionalne valute in zamenjavo nacionalnih bankovcev in kovancev z evrskimi potrebni posebni ukrepi. Po drugi strani pa Malta skrbi potrošnikov očitno jemlje resno, saj trgovce na drobno spodbuja k podpisovanju dogovorov o poštenem določanju cen, ustanavlja pa tudi ‚evroopazovalnico‘, ki bo spremljala cene.

V večini drugih zadevnih držav članic od junijskega poročila ni bilo večjih sprememb.

Iz nove raziskave Eurobarometra je razvidno, da je javnost v novih državah članicah še vedno v veliki meri naklonjena evru, čeprav so med državami članicami opazne razlike. Na splošno 50 % anketirancev verjame, da bo imel prevzem evra pozitivne posledice za njihovo državo, kar je več kot v letih 2004 in 2005, vendar malce manj (2 odstotni točki) kot pri zadnji raziskavi v aprilu 2006.

Kar zadeva negativno mnenje, več kot polovica anketirancev (58 %) še vedno meni, da so slabo obveščeni o evru, ali pa o njem ne vedo ničesar, kar velja tudi za Ciper (60 %) in Malto (62 %). Iz tega je razvidno, da je obveščanje še vedno pomemben izziv za nove države članice, pri čemer pa jim je Komisija še vedno pripravljena pomagati. Vendar 83 % vprašanih Slovencev meni, da so dobro ali zelo dobro obveščeni, 61 % pa jih tudi verjame v koristi evra, kar je najvišji odstotek v vseh državah.
Poročilo je objavljeno na naslovu:

http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/eurorelated_en.htm
Eurobarometer je na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/public_opinion/euro_en.htm


[1] Glej sporočilo za javnost IP/06/817 in tretje poročilo o praktičnih pripravah na prevzem eura.

[2] Deset držav, ki so se EU pridružile leta 2004, in Švedska.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website