Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/05/1225

Bruselj, 5. oktober 2005

Nova industrijska politika: ustvarjanje pogojev za razvoj predelave

Spričo globalizacije in hude mednarodne konkurence je Evropska komisija danes predstavila novo, bolj celostno industrijsko politiko, da bi ustvarila boljše okvirne pogoje za predelovalno industrijo v prihodnjih letih. Predelovalna industrija je za EU pomembna. Zaposluje več kot 34 milijonov ljudi, prispeva tri četrtine izvoza EU in več kot 80 % izdatkov privatnega sektorja EU za raziskave in razvoj. Nova industrijska politika EU bo dopolnila delo na ravni držav članic, da bi podprla močno in dinamično industrijsko osnovo. Vključuje sedem novih medsektorskih pobud – o konkurenčnosti, energiji in okolju, pravicah intelektualne lastnine, boljši ureditvi, industrijskih raziskavah in inovacijah, dostopu na trg, pridobivanju strokovnih znanj in upravljanju strukturnih sprememb – kar bo koristilo širokemu spektru industrijskih sektorjev. Poleg tega Komisija predlaga sedem novih pobud, ki so namenjene določenim sektorjem, kot so farmacevtski, obrambni in informacijski ter sektor komunikacijske tehnologije. Osredotoča se tudi na naložbe v znanje in spretnosti ter pripravljanje ljudi na spremembo. Ta industrijska politika namerava podpreti prilagodljivost in strukturne spremembe, da bi povečali konkurenčnost predelave EU, zlasti glede naraščajoče konkurence iz Kitajske in Azije. To je pomemben korak pri uresničevanju novega lizbonskega „partnerstva za rast in delovna mesta“. Za podrobnejše informacije glej MEMO 05/352.

Podpredsednik Komisije Günter Verheugen, ki je odgovoren za podjetniško in industrijsko politiko, je povedal: „Predelava ima ključno vlogo pri zagotavljanju prihodnje blaginje Evrope. Tu ni poti nazaj v stare čase protekcionizma in subvencij. Politiki ne ustvarjajo delovnih mest. Vendar pa lahko ustvarimo pravi okvir za rast industrije. Današnja strategija vključuje vrsto novih, posebnih pobud, da bi industrija postala privlačna za naložbe in ustvarjanje delovnih mest.“

Komisija je pregledala izzive politike, ki so si jih postavili različni sektorji, s sistematičnim pregledovanjem le-teh za 27 sektorjev predelovalne industrije in gradbeništva EU.

Za spopad s temi izzivi Komisija predlaga vrsto novih pobud:

I) Sedem novih pomembnejših medsektorskih političnih pobud[1]

  • 1. Pravice intelektualne lastnine in pobuda glede ponarejanja (začetek leta 2006),
  • 2. Skupina na visoki ravni za konkurenčnost, energijo in okolje (začetek konec leta 2005),
  • 3. Zunanji vidiki konkurenčnosti in dostopa na trg (pomlad 2006),
  • 4. Nov program poenostavitve zakonodaje (oktober 2005),
  • 5. Izboljšanje sektorskih znanj in spretnosti (leta 2006),
  • 6. Upravljanje strukturnih sprememb pri predelavi (konec leta 2005),
  • 7. Celostni evropski pristop za industrijske raziskave in inovacije (konec leta 2005).

II) Sedem novih pobud ali ukrepov za posamezne sektorje:

  • 1. Ustanovitev novega farmacevtskega foruma (prvo srečanje leta 2006),
  • 2. Vmesni pregled bioloških ved in biotehnološke strategije (leta 2006-2007),
  • 3. nove skupine na visoki ravni za kemično industrijo in vojaško industrijo (leta 2007),
  • 4. Evropski vesoljski program,
  • 5. Projektna skupina o konkurenčnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT) (leta 2005/2006),
  • 6. Politični dialog o strojegradnji (leta 2005/2006),
  • 7. Vrsta študij o konkurenčnosti, vključno z ICT, živilsko, modno in oblikovalno industrijo.

Z začetkom te nove industrijske politike se Komisija obvezuje, da bo prispevala k trdni industrijski osnovi. Da bi to dosegla, je treba sprejeti potrebne ukrepe za izboljšanje okvirnih pogojev predelovalne industrije in zagotoviti doslednost različnih političnih področij. Komisija poudarja pomen skladnosti in sinergij med različnimi politikami, ki se osredotočajo zlasti na boljšo ureditev kot pomembno sredstvo za povečanje konkurenčnosti evropske industrije.

Novi pristop Komisije bo omogočil povečano skladnost in povezanost med politikami, da bi zagotovil močnejši učinek na konkurenčnost. Komisija bo z vključevanjem ključnih zainteresiranih strani, socialnih partnerjev in držav članic poskusila doseči večje politično soglasje na zgodnji stopnji oblikovanja politike. Pobude naj bi dopolnile delo na ravni držav članic in pomagale obvladovati ključne izzive, s katerimi se soočajo različni sektorji predelovalne industrije.

Večina posameznih sektorjev predelovalne industrije EU se je dobro odrezala v primerjavi s svojimi tekmeci v drugih industrijskih panogah. Kljub temu industrijska struktura gospodarstva EU kot celota ni v idealnem položaju za soočanje z napredujočim procesom globalizacije. Trgovina EU je še vedno osredotočena v sektorjih s srednje do visoko razvitimi tehnologijami in nizko do srednjo razvitim znanjem in spretnostmi delovne sile. To EU izpostavlja konkurenci proizvajalcev v gospodarstvih, ki se krepijo. Zato sta prilagodljivost in strukturna sprememba nujno potrebni, da bi EU povečala koristi, ki izhajajo iz integracije Kitajske, Indije in ostalih hitro rastočih gospodarstev v svetovno gospodarstvo.
Celotno besedilo nove industrijske politike je na voljo na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/industry/index_en.htm


[1] Za izvajanje predlaganih medsektorskih pobud bodo sprejete ločene odločbe Komisije. To vključuje pooblastilo za skupino na visoki ravni za konkurenčnost, energijo in okolje, ki ji bodo sopredsedovali zadevni komisarji.


Side Bar