Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/05/1155
Bruselj, 19 september 2005

LIFE Nature 2005: Komisija zagotavlja 69 milijonov EUR za 54 projektov ohranjanja narave v 20 državah

Evropska komisija je v okviru programa LIFE Nature odobrila denarno podporo za 54 projektov ohranjanja narave v 20 državah članicah ali državah pristopnicah. Projekti bodo obnovili območja varovanja narave in njihove živalske in rastlinske vrste, vzpostavili strukture za trajnostno upravljanje in okrepili ozaveščenost javnosti ter sodelovanje z zainteresiranimi stranmi. Dalje bodo tako prispevali k oblikovanju omrežja zavarovanih območij Natura 2000 v EU. Projekti se izvajajo v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem; na Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem, v Španiji, na Švedskem, v Združenem kraljestvu in Romuniji. Predstavljajo skupno naložbo v vrednosti 125,7 milijona EUR, od katere bo EU krila 69 milijonov.

Komisar za okolje Stavros Dimas je rekel: „Vesel sem, da evropski skladi podpirajo lokalna, regionalna in nacionalna prizadevanja za ohranjanje naravnih vrst in habitatov. Z obiskom LIFE Nature območij sem se osebno prepričal o razlikah, ki jih lahko doseže to dinamično sodelovanje.“

Letos je Komisija od partnerstev različnih društev za ohranjanje narave, vladnih organov, NVO, ribiških in lovskih društev itn. prejela 183 predlogov za denarno podporo v okviru programa LIFE Nature. Komisija je izbrala 54 navedenih projektov, od tega jih 9 vključuje 2 ali več držav.

Cilj večine projektov je ohranjanje ali obnavljanje območij Natura 2000 ali omrežij območij, načrtovanje in izvajanje načrtov za upravljanje ali akcijskih načrtov, izboljševanje vodnih tokov, obnavljanje območij, postavljanje temeljev za dolgoročno upravljanje z območji in odstranjevanje invazivnih vrst. Poleg tega je namen mnogih projektov reja in izpustitev ogroženih vrst v divjino ali zmanjševanje prilova ribištva.

Sofinanciranje 2 500 projektov od leta 1992

Natura 2000 je omrežje za ohranjanje in varstvo posebnih območij v celotni EU. Ustanovljeno je bilo z Direktivo o EU habitatih[1] in vključuje tudi območja, opredeljena v Direktivi o pticah[2]. Skupno vključuje več kot 18 000 območij in pokriva približno 17,5 % ozemlja 15 prvotnih držav članic EU (EU-15) – skoraj tako veliko območje kot je Francija – in se je sedaj razširilo na nove države članice.

LIFE je finančni instrument EU, ki podpira projekte za ohranjanje okolja in narave v EU, kot tudi v nekaterih državah kandidatkah, pristopnicah in sosednjih državah. Njegov cilj je s financiranjem posebnih ukrepov prispevati k razvoju in izvajanju okoljske politike EU. Od leta 1992 je LIFE sofinanciral kakšnih 2 500 projektov, ki so prispevali 1 500 milijonov EUR k varovanju okolja.

LIFE Nature prispeva izrecno k izvajanju Direktive o pticah ter Direktive o habitatih in zlasti k evropskemu omrežju Natura 2000. Dva druga sestavna dela tega programa, LIFE Environment (Okolje) in LIFE Third Countries (Tretje države) se osredotočata na prikazovanje inovativnih okoljskih tehnik ter vzpostavitev institucij in kadrov na področju okolja v državah, ki mejijo na Sredozemsko in Baltsko morje. Za projekte, odobrene v okviru LIFE Environment (Okolje) in LIFE Third Countries (Tretje države), glejte sporočila za javnost IP/05/1156 in IP/05/1157.

Tekoči LIFE program („LIFE III“) se zaključi konec leta 2006. Komisija je predlagala nov program, imenovan „LIFE +“, ki bi potekal v obdobju 2007 – 2013 s proračunom 2,190 milijona EUR. Njegovo dokončno sprejetje in proračun trenutno nihata med Svetom ministrov in Evropskim parlamentom.

Dodatne informacije
Pregled projektov, financiranih v okviru LIFE Nature, najdete v Prilogi. Več podatkov o vsakem projektu je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/life/project/index.htm
Več o omrežju Natura 2000 najdete na strani:

http://ec.europa.eu/environment/nature/home.htm

PRILOGA

Pregled projektov LIFE Natura 2005 po državah:

Avstrija – 2 projekta

Velike droplje (Otis tarda) se nahajajo na treh območjih severno in vzhodno od Dunaja. Zaradi dolgoletnih prizadevanj za njihovo varovanje in upravljanje štejejo kombinirane populacije okrog 140 ptic. Vendar se večina letnega prirastka, ki se ga pridobi z varovanjem habitatov in gnezd, izgubi, ko nekatere ptice zletijo v vode električne energije – 20 % odrasle populacije je bilo ubite leta 2003 v takih trčenjih. Prvi projekt poskuša rešiti ta problem z zakopanjem 43 km električnih vodov pod zemljo in označitvijo 125 km z dobro vidnimi opozorilnimi napravami.

Na Štajerskem, v narodnem parku Gesäuse, se je v okviru drugega projekta izvedlo število obnovitvenih dejavnosti, vključno z odstranitvijo jeza in betonskih nabrežij vzdolž reke Enns in njenih pritokov ter ponovno uvajanje opuščenih gorskih pašnikov.

Belgija – 6 projektov

Cilj skupnega projekta med nizozemsko in belgijsko NVO za ohranjanje narave vzdolž reke Dommel (v belgijski provinci Limburg in nizozemski Noord-Brabant) je obnova okrnjenih habitatov in združitev razdrobljenih območij s pridobivanjem in obnavljanjem 60 hektarjev zemljišč.

Drugi projekt pokriva tri vojaška območja za usposabljanje v Valoniji (Marche-en-Famenne, Elsenborn, Camp Lagland) in bo povezal vojaško rabo ter ohranjanje narave z izkrčenjem 380 ha suhe resave in povišanjem ravni vode na nizkih in prehodnih barjih.

Dva projekta bosta obnovila barja in vlažne resave s sajenjem jelk v Plateau de Tailles v osrednjih Ardenih in okoli Gedinne (Croix Scaille) v zahodnih Ardenih.

Nižina vzdolž reke Grote Nete med Geel in Mol (severna Belgija) gosti raznolike habitate. Vendar so razdrobljeni in pod pritiskom zaradi vplivov sosednjih intenzivnih oblik rabe tal. Ta peti belgijski projekt LIFE Nature bo zahteval in obnovil 70 hektarjev zemljišča za oblikovanje večjih, bolj povezanih površin.

Šesti projekt je čezmejen in združuje uprave naravnih parkov na obmejnih območjih med Belgijo, Luksemburgom in Nemčijo (Rheinland-Pfalz). Vzpostavil bo program za spremljanje vider in izvedel popis fizičnih ovir vzdolž vodnega toka, ki ga uporabljajo vidre pri selitvi (tj. prometna cestna križišča, prepusti...). Take ovire je treba s projektom spremeniti in rečne nasipe obnoviti.

Danska – 3 projekti

Prvi projekt poskuša obnoviti visoka barja na več kot desetih območjih na Danskem, večinoma v Jutlandiji. Zaprl bo jarke, da bi zaustavil odtekanje vode iz barij.

Drugi projekt ima za cilj redko vrsto metulja Euphydryas aurinia, ki je na Danskem nazadovala, ker kmetje pašnikov, ki so njen habitat, sploh več ne uporabljajo in so se zarasli ali pa so jih uporabljali preveč intenzivno.

S finančnega vidika je tretji projekt daleč največji med letošnjimi projekti LIFE-Natura. LIFE bo prispeval 8 milijonov EUR k skupnemu proračunu 15 milijonov. V središču tega projekta je riba iz družine lososov, nosata ozimica (Coregonus oxyrhynchus ), ki je nevarno blizu izumrtja.

Edina populacija, ki je na svetu še sposobna preživetja, se nahaja v rekah jugozahodne Jutlandije, od koder se seli v Wadden Sea, da bi se drstila. Njen morski habitat je varen, vendar so spremembe v morfologiji rek in polkomercialni ribolov z mrežami, ki se izvaja na tem območju, vodili k upadu števila teh rib.

Finska – 2 projekta

1200 hektarjev veliko vojaško območje za usposabljanje Vattaja, v Botnijskem zalivu (Ostrobothnia), gosti eno najpomembnejših območij sipin na Finskem. Prvi projekt bo povezal zahteve Natura 2000 z dejavnostjo usposabljanja, obnovil poškodovane sipine in ponovno uvedel pašo na zaraslih travnikih in pašnikih. Rekreacijska raba območja bo urejena z usmerjanjem obiskovalcev in preprečevanjem dostopa do najbolj občutljivih območij.

Mala rdečenoga gos (Anser erythropus) je zelo ogrožena. Drugi projekt vodi WWF Finska z 9 partnerji na Norveškem, v Estoniji, na Madžarskem in v Grčiji. Ugotovili bodo najpomembnejša območja reje na Laponskem in jih zavarovali ter sledili gosem pri selitvi, da bi odkrili doslej nepoznane krmne točke/počivališča kot tudi obnovili počivališča v Estoniji in varne krmne površine na Madžarskem.

Francija – 4 projekti

Trije od štirih projektov obravnava ohranjanje redkih ptic. Vse tri projekte vodijo NVO, kot so LPO in Bretagne Vivante. Namen je ohranjanje ali porast trenutnih populacij in izboljšanje položaja vrst. Uvedlo se bo tudi upravljalne ukrepe.

Na vzhodu Corbières (regija Languedoc-Roussillon) je prizadetih 13 vrst ptic.

Drugi projekt je namenjen rožnati čigri (Sterna dougallii) v Bretanji.

Tretji je nadnacionalni projekt, ki naj bi na osnovi francosko-španskega mednarodnega sodelovanja med NVO okrepil in ohranil populacijo male postovke v Aude (Francija) in Extremadura (Španija).

Četrti projekt, ki ga tudi vodi NVO, se ukvarja z ohranjanjem območij resave, šote in netopirjev v območju Montselgues, v regiji Rhône-Alpes.

Nemčija – 7 projektov

Naravna poplavna območja bodo obnovljena na dolžini 10 km vzdolž reke Lippe blizu Hamma (Severno Porenje-Vestfalija), kar bo vplivalo na 600 hektarjev.

Drugi projekt ima za cilj močvirja in vlažne pašnike blizu Rosenheima (Bavarska). Na območju 1 100 hektarjev se bo obnovilo 450 hektarjev visokega barja z gradnjo jezov v drenažnih jarkih in odstranjevanjem zarasti dreves in grmičja.

Na jugu Črnega gozda je cilj tretjega projekta raznolikost habitatov (pašniki Nardus, gorski ekstenzivno gojeni travniki, resave, gozdovi in visoka barja) v 2 000 hektarjev velikem Hotzenwaldu.

Cilj četrtega projekta je vrsta habitata, ki je zelo redek v evropskih celinskih slanih močvirjih in se pojavlja okrog slanih izvirov. Projekt se ukvarja s 5 celinskimi slanimi močvirskimi območji vzdolž regije Brandenburg.

Projekt v hribovitem svetu Eifel vzhodno od Koblenza (Rheinland-Pfalz) se osredotoča na pašnike Nardus in resave. Razvijal in spodbujal se bo ekološki turizem.

Šesti projekt ima za cilj zapuščeno vojaško območje za usposabljanje blizu Cuxhafna, ki ga sestavljajo obalne sipine z zaplatami hrasta, pomešane s habitati travnikov. Ta projekt bo uvedel vrsto velikih rastlinojedov (govedo, bizone, konje Konik) za pašo 350 hektarjev gozdnatih pašnikov.

Zadnji projekt je nadnacionalen in se ukvarja z obalnimi travniki na 34 območjih okrog Baltika – pretežno na Danskem, vendar tudi na Švedskem, Schleswig-Holstein (Nemčija) in v Estoniji – vključno z otokom Saltholm blizu Kopenhagna, ki ga že več generacij upravljajo s sodelovanjem meščanov iz omenjenega mesta.

Grčija – 1 projekt

Projekt se osredotoča na konflikte med ribolovom in ohranjanjem največje populacije kritično ogrožene medvedjice (Monachus monachus) Evropske unije v grških vodah. S tem se ukvarja NVO z imenom MOM, v tesnem sodelovanju z lokalnimi ribiči.

Madžarska – 2 projekta

En projekt se ukvarja s 6 območji s skupno 720 hektarji, raztresenimi vzdolž donavskega koridorja in na jugozahodu, ki zajemajo raznolike pašnike. Namen projekta je izdelati primerne sheme kmetijskega okolja za različne vrste travniških habitatov,

Drugi projekt je čezmejen projekt z Romunijo za rdečenoga postovka (Falco vespertinus). 90 % evropske populacije izven Rusije pokriva projekt, ki se razteza vzhodno od Donave na Madžarskem in v okrožju Satu Mare v Romuniji.

Irska – 1 projekt

V Republiki Irski se nahajajo pomembni primeri številnih vrst prednostnih evropskih gozdnih habitatov. Irska gozdna uprava predlaga obnovitev kakovosti gozda v obdobju štirih let na devetih območjih, ki pokrivajo 560 hektarjev. Poudarek bo na ozaveščenosti javnosti in izobraževanju.

Italija – 4 projekti

Dva projekta se izvajata v regiji Puglia v južni Italiji. Prvi ima za cilj reko Fortore, ki teče vzdolž treh regij, od Apeninskega hribovja do Jadranskega morja. Pripravil se bo načrt upravljanja za območje OPS (območje, pomembno za Skupnost, v okviru Natura 2000). Ta del bo izvajal organ za porečje – to je prvič v Italiji, da je takšen organ pripravil načrt za upravljanje Natura 2000. Tudi bolj ekološko kmetovanje se bo spodbujalo med lokalnimi kmeti. Drugi projekt ima za cilj varstvo obalnih habitatov znotraj območja Natura 2000, Torre Guaceto. To območje zajema morsko varovalno območje, ki ga ogrožajo zlasti intenzivne kmetijske prakse.

Tudi v pokrajini Matera v južni Italiji se projekt ukvarja z ohranjanjem ogroženih ptic ujed. V mestih Matera in Montescaglioso se bodo gnezdišča, ki se nahajajo na strehah starih zgradb, obnavljala in povečevala. Med drugimi ukrepi bo projekt skušal doseči sprejetje spremenjenega kodeksa za gradnjo, da bi se izognili poškodbam gnezd in podprli boljše možnosti za postovke.

Na koncu, projekt bo zavaroval in okrepil ohranitveno stanje obalnega ekosistema v regionalnem parku Migliarino- San Rossore- Massaciuccoli, ki je ogrožen z vdorom eksotičnih rastlin in z erozijo, ki jo povzročajo vplivi prekomernih obiskovalcev. Obiskovalci bodo usmerjeni na nekaj poti.

Latvija – 1 projekt

Ta projekt vključuje tudi Litvo in Estonijo. Išče temelje za morska zavarovana območja v okviru omrežja Natura 2000. Tudi Rusija sodeluje, da bi pridobila strokovno znanje o morskih zavarovanih območjih. Vključenih je trinajst območij na vzhodnem Baltiku med Kaliningradom in Finskim zalivom. Projekt združuje 19 partnerjev – vladne organe, NVO in raziskovalne inštitute. Latvijsko Ministrstvo za obrambo bo dobavilo ladje.

Litva – 2 projekta

Litovski NVO vodi projekt s partnerji na Poljskem in v Brandenburgu (Nemčija). Trudijo se zavarovati evropsko močvirsko sklednico Emys orbicularis kot tudi dvoživki nižinski urh Bombina bombina in veliki pupek Triturus cristatus. Projekt pokriva jugovzhodno Litvo, narodni park Bielowieza, Masuria, regiji Poznan-Odra in Uckermark, ki predstavljata skrajno severno mejo za sladkovodno želvo.

Curonian Spit in laguna, ki ga obdaja, sta med najbolj posebnimi pokrajinami Baltika. Sta zelo priljubljeni pri obiskovalcih, kar povzroča probleme kot je erozija habitatov sipin. Drugi projekt, partnerstvo med narodnim parkom Curonia, Univerzo v Vilniusu in NVO za ohranjanje, bo nadzoroval tok obiskovalcev s stezami in ograjami. Vpliv ribištva na morske ptice se bo proučeval ter priporočila se bodo oblikovala in 1600 ha degradiranih sipin in travnikov se bo obnovilo.

Luksemburg – 1 projekt

Reka Our na severovzhodu Luksemburga še vedno gosti pomembno populacijo ogrožene biserne školjke, vendar je stopnja reprodukcije nizka in posamezni primerki večinoma stari. Skupni projekt med NVO za ohranjanje in ministrstvom za okolje bo oblikoval center za gojenje na osnovi čeških tehnik.

Nizozemska – 1 projekt

Projekt se ukvarja s travniki na sipinah, sipinskimi ulekninami in območji resave na sipinah na otokih Wadden Sea of Terschelling, Texel and Vlieland, na 5 območjih celinske obale (Noord-Holland, Zuid-Holland, Zeeland). Ti habitati propadajo zaradi zaraščanja, evtrofikacije in suše. Sipinske obale so glavne obmorske počitniške destinacije, tako da bo poudarek projekta na sporočanju in razširjanju, kot tudi na obnavljanju 1 100 ha sipin in na ponovnem uvajanju paše na nadaljnjih 1 550 ha.

Poljska – 1 projekt

Skupni projekt z Nemčijo se osredotoča na ohranjanje ogrožene povodne trstnice Acrocephalus paludicolae, ki je izginila v severni Nemčiji in na Poljskem zaradi izgube habitata in degradacije. Upravičenci, poljska NVO (Poljska družba za varstvo ptic – OTOP) bo delovala v partnerstvu z različnimi drugimi NVO in narodnimi parki, da bi preprečila izumiranje populacije s krepitvijo ozaveščenosti, obnavljanjem in razširjanjem degradiranih habitatov ter vzpostavljanjem dolgoročnih mehanizmov upravljanja.

Romunija – 5 projektov

Štirje od petih romunskih projektov se ukvarjajo z divjimi vrstami.

Eden se obrača na beden preostanek populacije travnatega gada (Vipera ursini rakosiensis) v Transilvaniji. Plazilec je skoraj izumrl – edina nadaljnja populacija na svetu, tudi majhna in ogrožena, obstaja na Madžarskem.

Drugi projekt se spopada z velikimi mesojedi, kot je volk (Canis lupus), medved (Ursus arctos) in ris (Lynx lynx) v okrožju Vrancea.

S ptičjimi vrstami se ukvarjata dva projekta, eden od njih ima za cilj populacije vodnih ptic na poplavnih površinah spodnje Prut, drugi pa populacije kodrastega pelikana (Pelecanus crispus), prednostne vrste za denarno podporo LIFE, v delti Donave.

Peti projekt se osredotoča na habitate vzdolž celotnega teritorija Romunije. Njegov namen je ohranjanje gozdov, alpskih in subalpskih habitatov. Spodbudil bo ekološki turizem v lokalnih skupnostih in izobraževal lokalne prebivalce, da bi postali vodiči v naravo. Oblikoval bo tudi predloge za podporo privatnim posestnikom, ki želijo upravljati s svojimi gozdovi v skladu s cilji Natura 2000, in jih spodbujal pri pristojnih organih.

Slovaška – 2 projekta

En projekt ima za cilj majhno populacijo velike droplje (Otis tarda), najdeno na dveh območjih med Bratislavo in madžarsko mejo.

Drugi projekt se ukvarja z močvirji Zahorie na zahodu države. Pomemben delež območij leži znotraj vojaškega območja za usposabljanje. Projekt bo izvedel prenovitvena dela, kot so zapiranje ali polnjenje drenažnih jarkov, čiščenje zaraslih travnikov in izboljšanje hidrologije barij.

Španija – 4 projekti

Severnošpanski atlantski kisloljubni obalni gozdovi (Fagus sylvatica) in galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi (Quercus robur in Quercus pyrenaica) v Aiako Harria SCI (Guipuzcoa, baskovska dežela) spadajo pod okrilje projekta, ki ga izvaja partnerstvo štirih lokalnih organov – organ za vode, gozdna ustanova, ustanova za biološko raznovrstnost in organ za regionalno ohranjanje narave. Skupno bodo izvedli načrt za trajnostno gozdarstvo.

Drugi projekt se ukvarja s štirimi vrstami dvoživk, ki so zavarovane z Direktivo o habitatih. Pokriva vse vrste v regiji Valencia.

V severni Španiji je predlagan pristop k upravljanju porečij v okviru tretjega projekta, da bi izboljšali populacijo stepskega dihurja (Mustela lutreola) na območju reke Ebro, ki leži v regiji Navarra.

Četrti projekt se ukvarja z ohranjanjem sredozemskih občasnih ribnikov na balearskem otoku Minorca. Prvotni cilj je izboljšanje znanja dinamike in evolucije tega krhkega habitata in oblikovanje tehničnega in pravnega orodja, ki je potrebno za dolgoročno ohranjanje.

Švedska – 2 projekta

Okrožje Östergötland bo izvajalo projekt za obnavljanje gozdnatih pašnikov, v katerih se nahajajo velika stara hrastova drevesa, ki gostijo ogrožene puščavnike Osmoderma eremite.

Drugi projekt se ukvarja z reko Moälven na severu Švedske. Njegov namen je obnoviti mesta, kjer se drsti losos, in vgraditi ribje prepuste, da bi ponovno odprli reko za selitve. Te dejavnosti bodo ugodno vplivale tudi na biserne školjke.

Združeno kraljestvo – 3 projekti

Prvi projekt je program obnavljanja za reko Avon v južni Angliji. Njegov namen je obnavljanje habitata vodnega toka in pogojev za s tem povezane vrste na šestih območjih predstavitve vzdolž reke.

Drugi projekt je dejavnost vitalnega ohranjanja za varstvo evropske populacije malega žagarja (Oxyura leucocephala), ki ga ogroža rdeča raca. Petletni program bo izkoreninil rdečo raco v Združenem kraljestvu in podal nasvet, kako izkoreniniti to vrsto iz ostale Evrope.

Tretji projekt se obrača na grožnje gojenih ptic na otokih, po tem ko so se slučajno naselili plenilci. S podporo lokalnega prebivalstva, trajektnih družb in obiskovalcev se bo otok Canna, v bližini obale zahodne Škotske, očistil podgan, učinkoviti sistemi za spremljanje pa bodo zagotavljali, da bo otok ostal brez njih.


[1] Direktiva 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

[2] Direktiva Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website