Navigation path

Left navigation

Additional tools


EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/14/03

Luxembourg, 14. januarja 2014

Načrtovanje pomoči EU Srednji Aziji je dobro, pravijo revizorji EU, toda izvajanje je počasno in njegova hitrost je različna

Evropsko računsko sodišče je danes objavilo Posebno poročilo št. 13/2013 z naslovom „Razvojna pomoč EU Srednji Aziji“, v katerem je preučilo, kako sta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) načrtovali in upravljali razvojno pomoč republikam Srednje Azije (Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in Uzbekistanu) v obdobju 2007–2012.

Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da sta si Komisija in ESZD v zahtevnih razmerah zelo prizadevali za načrtovanje in izvajanje programa. Posledično sta bila načrtovanja in dodeljevanje pomoči na splošno zadovoljiva, toda izvajaje je bilo počasno in različno hitro.

Komisija se je posvetovala s partnerskimi državami o prioritetah in skušala uskladiti svoje načrte porabe z njihovimi nacionalnimi prioritetami. Pri geografski porazdelitvi pomoči se je upoštevala relativna blaginja. Vsi projekti, izbrani za podporo EU, so prispevali k doseganju širših ciljev, določenih v regionalnem strateškem dokumentu, vendar je Komisija zagotavljala pomoč večjemu številu sektorjev, kot bi bilo skladno z najboljšo prakso.

Komisija je pri izvajanju svojih načrtov uporabljala različne načine izvrševanja. Vključila je veliko število majhnih projektov, kar je pomenilo večjo administrativno obremenitev za delegacije. Upravljanje programa je otežil tudi širok razpon uporabljenih finančnih instrumentov in številne linije sporočanja, zaradi česar je težko ugotoviti, koliko je EU v Srednji Aziji porabila na sektor in na državo. Komisija ni poskusila oceniti skupnih administrativnih stroškov svojega programa razvojne pomoči v Srednji Aziji.

Komisija bi bila lahko in bi tudi morala biti doslednejša pri upravljanju svojih programov proračunske podpore v Tadžikistanu in Kirgizistanu ter jih povezati s specifičnimi protikorupcijskimi ukrepi. Odločitve o izplačilih so temeljile na zavezanosti partnerskih držav reformam, ne pa na doseženem napredku.

Izvajanje je bilo na splošno počasno, vendar je bilo pri njegovi hitrosti nekaj pomembnih razlik. Regionalni programi niso dosegli prave regionalne razsežnosti. Velik del teh programov so sestavljali le večdržavni skladi, ki so bili na voljo vsaki posamezni partnerski državi. Komisija je vzpostavila ureditve, ki naj bi ji omogočile učenje iz izkušenj in postopno izboljševanje njenih programov. Rezultati tega procesa so bili koristni, čeprav v nekaterih primerih niso bili vedno pravočasni, druga koristna priporočila pa niso bila upoštevana. Njena poročila so bila osredotočena na dejavnosti, ne pa na rezultate.

Sodišče na podlagi svojih ugotovitev priporoča, naj ESZD in Komisija:

  • zasnujeta vse prihodnje regionalne programe tako, da bo verjetno, da bodo dosegli pravo regionalno razsežnost;

  • osredotočita vso zagotovljeno pomoč na majhno število sektorjev;

  • vzpostavita sistem za izračunavanje skupnih administrativnih stroškov, ki nastanejo pri izvrševanju razvojne pomoči, in poročanje o njih;

  • opredelita in uporabita trdne in objektivno preverljive pogoje za vse programe proračunske podpore, ki se bodo nadaljevali, pri tem pa naj zlasti posvetita dovolj pozornosti protikorupcijskim mehanizmom;

  • izboljšata zasnovo in izvrševanje programov ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in spreminjajočih se razmer;

  • poročata o rezultatih in učinku na način, ki omogoča primerjavo z načrti in cilji.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website