Navigation path

Left navigation

Additional tools

Sporočilo za javnost

ECA/14/30
Luxembourg, 2. julija 2014

Po besedah revizorjev EU je prišlo do oblikovanja evropskega bančnega nadzora

    Poročilo, ki ga je danes objavilo Evropsko računsko sodišče, kaže, da sta bili reforma zakonodaje za bančni sektor in ustanovitev Evropskega bančnega organa, ki ju je izvedla Komisija, pomembna prva koraka v odziv na finančno krizo. Evropski bančni organ je zagotovil elemente novega regulatornega in nadzornega sistema za bančni sektor ter pri tem upošteval svoje vire in omejena zakonska pooblastila. Toda pri čezmejnem bančnem nadzoru, oceni odpornosti bank EU in spodbujanju zaščite potrošnikov so bile odkrite pomanjkljivosti.

„Finančna kriza je pretresla bančni sektor EU ter povzročila gospodarsko in državno dolžniško krizo, EU pa je ukrepala, da bi dosegla stabilizacijo,“ je izjavil Milan Martin Cvikl, član Evropskega računskega sodišča, pristojen za poročilo. „Vendar pa Evropski bančni organ nima pooblastil za sprejemanje ali izvrševanje sklepov o zbliževanju nadzornih praks, poleg tega pa imel omejeno zakonsko pooblastilo in število zaposlenih za stresno testiranje leta 2011. Zdaj s sporazumom o enotnem nadzornem mehanizmu in drugimi elementi bančne unije potekajo nadaljnje pomembne dejavnosti.“

V odziv na finančno in gospodarsko krizo so bili sprejeti nujni ukrepi, da bi se povrnilo zaupanje v finančne institucije, sledili pa sta jim regulatorna in nadzorna reforma. Sodišče je opravilo pregled, v katerem se je osredotočalo na obdobje od leta 2011 do začetka leta 2013. Ugotovilo je, da sta se Komisija in Evropski bančni organ na finančno krizo odzvala z obsežnim regulatornim programom. Toda čas za posvetovanje z deležniki je bil kratek, medsektorska ocena učinka pa ni bila opravljena.

Evropski bančni organ je pripomogel k izboljšanju čezmejnega nadzora bank tako, da je omogočal in usklajeval delo nacionalnih nadzornih organov. Toda dnevni nadzor bank so izvajali nacionalni nadzorni organi, Evropski bančni organ pa ni imel neposrednega dostopa do finančnih institucij. Zbliževanje nadzornih praks, ki so ga zagotavljali kolegiji nadzornikov, je bilo omejeno, kolegiji pa so porabili preveč časa za razpravo o postopkih, namesto da bi se osredotočili na tveganja. Evropski bančni organ nima pooblastil za sprejemanje ali izvrševanje sklepov o zbliževanju nadzornih praks in reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi.

Evropski bančni organ je imel omejeno zakonsko pooblastilo in število zaposlenih za stresno testiranje leta 2011, ki je bilo opravljeno brez finančnih varovalnih mehanizmov na ravni EU. Čeprav je stresno testiranje pripomoglo k uvedbi dokapitalizacije velikega števila bank, pa je pokazalo tudi omejitve takih ukrepov, kadar niso kombinirani z oceno kakovosti portfelja sredstev.

Revizorji EU so pripravili sklop priporočil, namenjenih povečanju uspešnosti kolegijev nadzornikov, zanesljivosti stresnega testiranja bank ter zagotavljanju uspešne bančne unije in bančnega nadzora.

Opombe za urednike:

Evropsko računsko sodišče vse leto objavlja svoja posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih proračunskih področij ali upravljavskih tem v EU.

Sodišče je v tem posebnem poročilu (št. 5/2014) z naslovom Oblikovanje evropskega bančnega nadzora – Evropski bančni organ in njegovo spreminjajoče se okolje ocenilo, ali sta Komisija in Evropski bančni organ zadovoljivo opravila svoje naloge pri vzpostavljanju novih ureditev za regulatorne in nadzorne sisteme za bančni sektor, ter preučilo, kako uspešno so delovale te nove ureditve.

    Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da sta se Komisija in Evropski bančni organ na finančno krizo odzvala z obsežnim regulatornim programom. Komisija je v glavnem pravočasno pripravila predloge bančne zakonodaje. Toda kratki roki, ki so bili posledica sporazumov skupine G20 in Baselskega odbora na svetovni ravni, ter zamude pri političnih pogajanjih so skrajšali čas, ki so ga imeli zunanji deležniki za dajanje pripomb v okviru javnega posvetovanja. Poleg tega je Evropski bančni organ zaradi tega imel kratek rok za pripravo strokovnih standardov in v zakonodajnem procesu ni mogel sistematično dajati pripomb o pristojnostih in pravočasnosti. Čeprav je bilo v zadnjih letih pripravljenih veliko zakonodajnih predlogov (drugi pa se pripravljajo), pa ni bila opravljena nobena medsektorska ocena učinka celotnega sklopa predlogov.

Evropski bančni organ je prispeval k izboljšanju čezmejnega bančnega nadzora tako, da je omogočal in usklajeval delo nacionalnih nadzornih organov. Vendar je bila njegova vloga pri nalogah bančnega nadzora na veliko področjih omejena. Dnevni nadzor bank je ostal v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov, Evropski bančni organ pa ne izvaja neposrednega nadzora finančnih institucij. Zbliževanje nadzornih praks, ki ga zagotavljajo kolegiji nadzornikov, je omejeno, kolegiji pa porabijo preveč časa za razpravo o postopkih, namesto da bi se osredotočali na tveganja..

Evropski bančni organ ni pristojen za sprejemanje ali izvajanje sklepov o zbliževanju nadzornih praks in reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi. Čeprav si je močno prizadeval, da bi rešil spore med nacionalnimi nadzornimi organi, ima omejena pooblastila za mediacijo. Pri stresnem testiranju leta 2011 je imel svojo nalogo, vendar ni imel niti dovolj zaposlenih niti potrebnih pooblastil, da bi lahko zagotovil zanesljivost stresnega testiranja. Poleg tega je bilo stresno testiranje opravljeno brez finančnih varovalnih mehanizmov na ravni EU. Čeprav je stresno testiranje pripomoglo k uvedbi dokapitalizacije velikega števila bank, pa je pokazalo tudi omejitve takih ukrepov, kadar niso kombinirani z oceno kakovosti portfelja sredstev.

    Od jeseni 2014 bo Evropska centralna banka pristojna za nadzor bančnega sektorja v vseh državah članicah evroobmočja in drugih državah članicah, ki bodo želele sodelovati. Enotni mehanizem nadzora bo vključeval sodelovanje med Evropsko centralno banko in nacionalnimi nadzornimi organi. Evropska centralna banka bo pri tem odgovorna za splošno delovanje enotnega nadzornega mehanizma. Evropski bančni organ je kot regulatorni organ pristojen za razvoj strokovnih standardov in bi lahko koristno uporabljal svoje strokovno znanje za nadaljevanje te naloge. Vprašljiva pa je njegova prihodnja vloga pri nadzoru bank, saj je ta vloga omejena na usklajevanje in omogočanje dela nacionalnih nadzornih organov. Organ ni pristojen, da bi od nacionalnih nadzornih organov zahteval izvajanje specifičnih sklepov, zato obstaja tveganje negotovosti v zvezi z vlogami in odgovornostmi ter prekrivanjem med Evropskim bančnim organom in Evropsko centralno banko.

V sklopu priporočil Evropsko računsko sodišče meni, da je za uspešen bančni nadzor na ravni EU potrebna jasna razmejitev vlog in odgovornosti med Evropskim bančnim organom, Evropsko centralno banko in nacionalnimi nadzornimi organi v okviru enotnega mehanizma nadzora in zunaj njega. Da bi se izognili tveganju prekrivanja nalog in nejasnih odgovornosti med Evropskim bančnim organom , nacionalnimi nadzornimi organi in Evropsko centralno banko , revizorji EU priporočajo, naj se v zakonodaji ali memorandumih o soglasju vloge in odgovornosti dodatno pojasnijo. Evropsko računsko sodišče tudi priporoča uvedbo postopka, ki bo zagotavljal tesno in pogosto sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi organi, in naj se posveti posebna pozornost prehodnemu obdobju, preden bo enotni mehanizem nadzora v celoti uveden.

Kratek video z intervjujem s članom Evropskega računskega sodišča, pristojnim za poročilo, je na https://www.youtube.com/user/EUAuditorsECA.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website