Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Revizorji EU ugotavljajo, da pri subvencijah za živilskopredelovalne projekte ni dokazov o dodani vrednosti.

Cour des comptes - ECA/13/9   10/04/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/13/9

Luxembourg, 10. aprila 2013

Revizorji EU ugotavljajo, da pri subvencijah za živilskopredelovalne projekte ni dokazov o dodani vrednosti.

V okviru skupne kmetijske politike so podjetjem, ki predelujejo in tržijo kmetijske proizvode, na voljo nepovratna sredstva v okviru politike EU za razvoj podeželja iz ukrepa za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, ki je namenjen izboljšanju konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. Za obdobje 2007–2013 je bilo iz proračuna EU za pomoč namenjenih 5,6 milijarde EUR. Ta sredstva dopolnjuje nacionalna poraba, ki skupni znesek javnih sredstev poveča na 9 milijard EUR.

Države članice morajo pripraviti programe razvoja podeželja, ki pomoč prilagajajo njihovim potrebam, in sicer z nacionalnimi ali regionalnimi cilji ter določanjem obsega ukrepa, da se zagotovi učinkovita poraba sredstev. Toda revizorji so ugotovili, da so bili določeni samo splošni cilji, pri katerih ni bilo navedeno, kako naj bi financiranje dodalo vrednost kmetijskim proizvodom ali izboljšalo konkurenčnost kmetijstva. Komisija je programe odobrila kljub premajhni usmerjenosti. Revizija je zajela šest nacionalnih in regionalnih programov razvoja podeželja, ki so bili izbrani zlasti zaradi velikosti: Španija (Kastilja in Leon), Francija, Italija (Lacij), Litva, Poljska in Romunija.

Revizorji EU so ugotovili, da države članice financiranja ne usmerjajo v projekte z očitno potrebo po javni podpori. Zato ukrep lahko postane radodarna subvencija podjetjem, ki vlagajo v živilskopredelovalni sektor, in posledično povzroči izkrivljanje konkurence in potrato omejenih javnih sredstev.

Skoraj 20 % sredstev EU za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva se izplača živilskopredelovalnim podjetjem, vendar se z ureditvami za spremljanje in vrednotenje ne zbirajo informacije o doseženi dodani vrednosti ali o posrednem vplivu na konkurenčnost kmetijstva. Sedanje ureditve verjetno ne bodo zagotovile informacij, ki so potrebne za prikaz uspešnosti sredstev, ali izboljšale uspešnosti in učinkovitosti za obdobje 2014–2020.

Države članice ne ugotavljajo jasno potrebe po financiranju niti ne določajo smiselnih ciljev,“ je povedal Jan Kinšt (CZ), član Evropskega računskega sodišča, ki je odgovoren za poročilo. Dodal je: „Komisija bi morala odobriti samo programe, v katerih so ugotovljene potrebe in določeni cilji, sicer ta ukrep postane darilo živilskopredelovalnim podjetjem.“

Opombe za urednike:

Evropsko računsko sodišče vse leto objavlja svoja posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih proračunskih področij ali upravljavskih tem v EU.

Evropsko računsko sodišče je v tem posebnem poročilu (Posebno poročilo št. 1/2013) z naslovom „Ali je podpora EU živilskopredelovalni industriji uspešno in učinkovito dodala vrednost kmetijskim proizvodom?“ preučilo, ali bil ukrep zasnovan in ali se je izvajal tako, da je zagotovljeno učinkovito financiranje projektov, ki obravnavajo jasno ugotovljene potrebe, in ali se je ukrep spremljal in vrednotil tako, da je mogoče prikazati njegove rezultate.

Pri tej reviziji so se projekti šteli za uspešne, če so bili trajnostni in če so prispevali k specifičnim ciljem ukrepa iz programa razvoja podeželja ter k dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom. Financiranje se je štelo za učinkovito, če so bile mrtve izgube omejene in če je bil morebitni premestitveni učinek utemeljen.

Revizijsko delo je zajemalo pregled programov razvoja podeželja, preučitev upravljavskih sistemov držav članic in ločene revizijske obiske 24 zaključenih živilskopredelovalnih projektov v teh državah članicah, vključno s štirimi projekti, ki so jih države članice predlagale kot primere najboljše prakse. Preostale projekte je izbralo Sodišče, in sicer tako, da je zajelo vse značilne projekte, financirane v posamezni državi članici.

Sodišče je ugotovilo, da so projekti večinoma izboljšali finančno uspešnost zadevnih podjetij in da bi precej revidiranih projektov lahko prineslo nekaj dodane vrednosti, toda tega ni mogoče pripisati zasnovi ukrepa ali izbirnim postopkom, ki so jih uporabile države članice. Ni bilo namreč dokazov, da bi podjetja, ki so prejela pomoč, subvencijo potrebovala ali da so obstajali specifični cilji politike, ki naj bi jih subvencija dosegla. Sodišče je prišlo do zaključka, da podpora ni bila sistematično usmerjena v projekte, ki uspešno in učinkovito dodajajo vrednost kmetijskim proizvodom.

Evropsko računsko sodišče je priporočilo:

        • naj bodo v programih držav članic jasno ugotovljena potreba po financiranju in določeni smiselni in merljivi cilji, Komisija pa naj odobri samo takšne programe;

        • naj se opredelijo taka izbirna merila, ki omogočajo izbiro najuspešnejših projektov. Ta merila naj se strogo uporabljajo, da se zagotovi učinkovita poraba sredstev EU, tudi kadar je na voljo dovolj sredstev za financiranje vseh upravičenih projektov;

        • naj Komisija in države članice spodbujajo sprejetje najboljših praks za ublažitev tveganja mrtvih izgub in premestitvenega učinka;

        • naj se za naslednje programsko obdobje izboljša okvir spremljanja in vrednotenja financiranih projektov, da se zagotovi ustrezno merjenje uspešnosti porabljenih sredstev.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Tiskovni predstavnik, Evropsko računsko sodišče

Namizni telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site