Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Velja govorjena beseda.

Velja govorjena beseda.


EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

Bruselj, 5. november 2013

ECA/13/38

Govor Vítorja Caldeire, predsednika Evropskega računskega sodišča

Predstavitev letnih poročil za leto 2012

ODBORU EVROPSKEGA PARLAMENTA ZA

PRORAČUNSKI NADZOR

Bruselj, 5. november 2013

Velja govorjena beseda.

Spoštovani g. predsednik Theurer, cenjeni člani odbora!

Zahvaljujem se Vam za priložnost, da Vam predstavim letni poročili Sodišča o izvrševanju proračuna EU in evropskih razvojnih skladov za leto 2012.

Evropski državljani imajo pravico vedeti, kako se porablja njihov denar in ali se uporablja pravilno. Prav tako imajo pravico vedeti, ali so sredstva učinkovito porabljena, zlasti v časih hudih pritiskov na javne finance.

Primarni upravitelj sredstev EU je Komisija, ki mora v računovodskih izkazih EU in drugih poročilih prikazati informacije o uporabi teh sredstev, pravilnosti finančnih operacij ter doseženih rezultatih.

Naloga Sodišča je dati neodvisno oceno teh treh elementov finančnega poslovodenja EU v skladu s Pogodbo ter strokovnimi standardi revidiranja in dobrimi praksami.

Sodišče v svojem letnem poročilu predstavi rezultate svoje ocene izvrševanja proračuna EU, kar Evropskemu parlamentu pomaga v postopku razrešnice.

V poglavju 1 letnega poročila Sodišča je izjava o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti finančnih operacij, povezanih s temi izkazi. V poglavjih od 2 do 9 so posebne ocene prihodkov in glavnih področij odhodkov. Poglavje 10 pa govori o doseganju rezultatov proračuna EU.

Kakšna je torej ocena Sodišča za finančno poslovodenje EU leta 2012?

Splošna slika je v grobem podobna tisti v lanskem letnem poročilu, vendar pa je v letošnjem poročilu nekaj posebnih zadev, na katere bi želel opozoriti člane odbora. Nanašajo se na:

  • zakonitost in pravilnost plačil,

  • finančne popravke in izterjave,

  • pritisk na finance EU ter

  • potrebo po uvedbi kulture usmerjenosti v smotrnost v naslednjem finančnem okviru.

Začel bom s splošno sliko.

  • Računovodski izkazi EU so zanesljivi, in sicer že vse od leta 2007. Prihodki in prevzete obveznosti, povezani z računovodskimi izkazi, so v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni, na plačila pa še vedno pomembno vpliva napaka.

  • V zvezi z doseganjem rezultatov proračuna EU Komisija ne more dati zadostnih, ustreznih in zanesljivih dokazov o tem, kaj so politike EU dosegle, na način, ki je primeren za namene postopka razrešnice.

Mnenje Sodišča o zakonitosti in pravilnosti plačil je ostalo v grobem enako, ker odraža realnost, ki se ni bistveno spremenila.

Sodišče izreče negativno mnenje na podlagi revizijskih dokazov, zbranih z ocenjevanjem nadzornih in kontrolnih sistemov ter preizkušanjem vzorcev transakcij.

Tako kot prejšnja leta so bili tudi nadzorni in kontrolni sistemi, ki jih je Sodišče preučilo, samo delno uspešni pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil ob nastanku odhodkov EU.

Po oceni Evropskega računskega sodišča, ki temelji na preizkušanju vzorcev transakcij, znaša najverjetnejša stopnja napake za plačila, ki so bila pripoznana kot stroški in so povezana z računovodskimi izkazi EU, 4,8 %. Sodišče s 95-odstotno zanesljivostjo ugotavlja, da je stopnja napake pri plačilih med 3 % in 6 %.

Te napake niso omejene na neko posamezno proračunsko področje. Na vse skupine politik, ki zajemajo operativne odhodke, je pomembno vplivala napaka. Upravni odhodki so edino področje, za katero ni bila ugotovljena pomembna stopnja napake.

Poročila Komisije to splošno sliko potrjujejo. Komisija priznava, da se napake pojavljajo v celem proračunu in da je skupna stopnja verjetno pomembna. 14 generalnih direktorjev Komisije je v svojih letnih poročilih o dejavnostih izreklo pridržke v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov, zbirno poročilo pa zneske, pri katerih obstaja tveganje napake, ocenjuje med 1,9 % in 2,6 % vseh plačil – znesek, za katerega Komisija sama priznava, da je verjetno ocenjen prenizko.

Kot je razvidno iz poglavja 1, se je po oceni Sodišča najverjetnejša skupna stopnja napake zvišala od 3,9 % v letu 2011 na 4,8 % v letu 2012.

Najverjetnejše stopnje napake po oceni Sodišča za kmetijstvo, regionalno politiko, razvoj podeželja ter zaposlovanje in socialne zadeve so se v primerjavi s tistimi za leto 2011 vse zvišale.

Razvoj podeželja z ocenjeno stopnjo napake v višini 7,9 % ostaja področje porabe, ki je najbolj dovzetno za napake. Sledi mu regionalna politika s stopnjo napake v višini 6,8 %.

Zvišala se je tudi ocenjena stopnja napake za skupini politik raziskave in druge notranje politike ter zunanji odnosi, pomoč in širitev.

Za ti skupini je del povišanja mogoče pripisati dvema metodološkima izboljšavama, ki ju je Sodišče uvedlo pri reviziji za leto 2012.

Sodišče v vzorce transakcij za ti področji ni več vključilo med letom izvršenih predplačil. Z drugimi besedami, te vzorce sestavljajo vmesna plačila, končna plačila in predplačila, ki so bila potrjena v tem letu.

Ta sprememba je skladna z načeli računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka in po prepričanju Sodišča daje boljšo sliko realnega stanja finančnega poslovodenja EU.

Druga metodološka izboljšava se nanaša na obravnavo resnega neupoštevanja pravil javnega naročanja. Od leta 2012 se institucije in organi EU obravnavajo enako kot organi držav članic in druge mednarodne organizacije.

Ti spremembi sta že in bosta še izboljšali primerljivost med različnimi skupinami politik. V primerjavi z letom 2011 sta obe skupaj za 0,3 odstotne točke povečali skupno najverjetnejšo stopnjo napake po oceni Sodišča za leto 2012.

Spoštovani g. predsednik, cenjeni člani odbora!

Letno poročilo Sodišča za leto 2012 vsebuje veliko primerov, ki ponazarjajo odkrite napake, in precej obsežno analizo, kar pomaga razumeti, kje in kako prihaja do napak in zakaj so pomembne. Naj naštejem nekaj primerov analize.

  • Prvič, več kot dve tretjini ocenjene stopnje napake se nanašata na neupravičenost zahtevkov za plačilo in resno neupoštevanje pravil javnega naročanja.

  • Drugič, k stopnji napake se največ prispeva na področjih, za katera se porabi največ sredstev, in sicer regionalno politiko, kmetijstvo, razvoj podeželja ter zaposlovanje in socialne zadeve.

  • Tretjič, preizkušanje transakcij, ki ga je opravilo Sodišče, kaže, da je za te skupine politik delež transakcij, na katere je vplivala napaka, velik in dosega od 35 % do 63 %.

  • Četrtič, preizkušanje transakcij, ki ga je opravilo Sodišče, kaže, da bi nacionalni organi lahko več kot polovico napak, ki jih je Sodišče odkrilo na področjih z deljenim upravljanjem, popravili, preden so Komisiji poslali zahtevke za vračilo.

Toda ugotovitve Sodišča ne pomenijo, da so napake omejene na nekatere države članice. Pravzaprav je ocena preučenih nadzornih in kontrolnih sistemov, ki jo je opravilo Sodišče, pokazala, da obstajajo slabosti pri velikem številu nacionalnih in regionalnih organov.

Prav tako napake niso omejene samo na odhodke, ki se upravljajo skupaj z državami članicami. Po izračunu Sodišča je ocenjena stopnja napake za odhodke, za katere se uporablja deljeno upravljanje, znašala 5,3 %, za vse ostale vrste operativnih odhodkov pa 4,3 %.

Napake, ki jih odkrije Sodišče, so pomembne, ker kažejo na primere porabe sredstev EU, ki ni bila v skladu z ustrezno zakonodajo in torej tudi ne z željami Parlamenta in Sveta, ki sta zakonodajni in proračunski organ.

Pomembne so tudi zato, ker pomenijo sredstva, ki ne bi smela biti izplačana. Včasih je ta denar mogoče izterjati. To nas je privedlo do finančnih popravkov in izterjav.

Temu vprašanju je Sodišče v letnem poročilu za leto 2012 namenilo več odstavkov. To je kompleksna tema, ki se je Sodišče in Komisija lotevata z različnih, vendar komplementarnih vidikov.

Komisija si prizadeva zaščititi proračun pred učinki nepravilnosti, Sodišče pa mora poročati, ali so transakcije zakonite in pravilne.

V letnem poročilu za leto 2012 Sodišče raziskuje učinek finančnih popravkov in izterjav na države članice, upravičence in izjavo o zanesljivosti.

Učinek finančnih popravkov je odvisen od veljavnih uredb. Na področju kmetijstva zadevne države članice za večino finančnih popravkov ne izterjajo plačil od upravičencev, na področju kohezijske politike pa so popravki večinoma pavšalni in zaradi njih ne pride do podrobnih popravkov na projektni ravni.

Tako večino finančnih popravkov krijejo davkoplačevalci v državah članicah.

Sodišče to poudarja zato, ker je letno poročilo namenjeno tudi nacionalnim parlamentom in nacionalnim organom.

Spoštovani g. predsednik, cenjeni člani odbora!

Pri prizadevanjih za boljše finančno poslovodenje EU si ne moremo privoščiti, da bi ignorirali vse večji pritisk na javne finance na ravni EU in nacionalni ravni.

V letnem poročilu za leto 2012 Sodišče opozarja na znake naraščajočega pritiska na proračun EU za plačila.

Kot veste, je Komisija že leta 2012 težko izpolnila vse zahteve za plačila.

Pritisk na plačila se kaže tudi pri povečanju zneska neporavnanih prevzetih obveznosti. Do konca leta 2012 so dosegle znesek, ki je bil večji od vseh plačil v proračunu EU za dve leti.

Komisija bo prav tako morala financirati plačila, s katerimi bo poravnala bilančne obveznosti Unije. Na koncu proračunskega leta 2012 so neporavnane prevzete obveznosti in obveznosti do virov sredstev, ki jih bo treba financirati, skupaj znašale približno 313 milijard EUR.

Po mnenju Sodišča bi morala Komisija načrtovati svoje prihodnje potrebe po denarnem toku tako, da bi pripravila in objavila dolgoročno napoved denarnega toka.

Spoštovani g. predsednik, cenjeni člani odbora!

Za kakovost predstave ne moremo vedno kriviti igralcev. Včasih je namreč problematičen scenarij.

Sedanji zakonski okvir za porabo ne zadostuje za spodbujanje boljše porabe.

Obdobje novega finančnega okvira je priložnost, da se to spremeni. Sodišče se strinja s Komisijo, da je treba vzpostaviti kulturo usmerjenosti v smotrnost.

To pomeni, da bo treba obravnavati slabosti, ki jih Sodišče odkrije pri sedanjem sistemu zagotavljanja smotrnosti in poročanja, kot na primer:

  • uporaba ciljev SMART in ustreznih kazalnikov v programih porabe ni dosledna;

  • podatki o smotrnosti niso dovolj dobri;

  • projekti, financirani iz sredstev EU, prepogosto niso trajnostni.

Unija mora obravnavati te zadeve, če naj programi porabe naslednje generacije prinesejo, in to vidno prinesejo, dodano vrednost za Evropo in njene državljane.

Sodišče priporoča, naj bo prihodnje programsko obdobje osredotočeno na smotrnost, za kar je treba določiti jasne cilje, ustrezne kazalnike in pričakovane rezultate.

Spoštovani g. predsednik Theurer, cenjeni člani odbora!

Institucije EU bodo morale sodelovati, da bodo izboljšale smotrnost in odgovornost v EU v prihodnjih letih.

Sodišče in njegova letna poročila so in bodo tudi še naprej pomembno prispevali k uspehu teh skupnih prizadevanj. Veseli nas, da bomo skupaj s tem parlamentom in drugimi institucijami EU k temu prispevali tudi mi.

Hvala za Vašo pozornost.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site