Navigation path

Left navigation

Additional tools

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/13/02

Luxembourg, 31. januarja 2013

„Uspešnost financiranja EU za objekte za gospodarjenje s komunalnimi odpadki je bila nizka zaradi slabega izvajanja podpornih ukrepov,“ ugotavljajo revizorji EU.

V letu 2010 je bilo izračunano, da povprečni državljan EU letno proizvede približno 500 kg komunalnih odpadkov, ki lahko negativno vplivajo na okolje, če se ne zbirajo, obdelujejo in odstranjujejo na ustrezen način. Toda ustrezno gospodarjenje z odpadki lahko izboljša izrabo virov, saj so obdelani komunalni odpadki lahko tudi vir surovin. Zato je EU z direktivami za gospodarjenje s komunalnimi odpadki uvedla skupne standarde in ciljne vrednosti, poleg tega pa sofinancira objekte za gospodarjenje z odpadki v nekaterih regijah. Prispevek EU za objekte za gospodarjenje s komunalnimi odpadki je pomemben: namenska sredstva strukturnih skladov so v obdobju 2000–2013 znašala 10,8 milijarde EUR.

Revizorji EU so ugotovili, da je bilo financiranje objektov za gospodarjenje s komunalnimi odpadki v okviru strukturnih skladov EU le delno uspešno. Zadovoljiva je bila samo uspešnost projektov, ki so temeljili na ustreznem ločenem zbiranju odpadkov pri viru. Regije, ki so izvajale podporne ukrepe (kot so kampanje za informiranje in ozaveščanje, ponovna zasnova upravnih postopkov ali finančne spodbude ali kazni) vključno z ekonomskimi instrumenti, so dosegle cilje politike EU glede gospodarjenja z odpadki. Financiranje EU, porabljeno v ostalih regijah, je prineslo samo manjše izboljšanje gospodarjenja z odpadki. Izvajanje podpornih ukrepov ni bilo pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev EU.

Sodišče je ugotovilo pomembne slabosti pri poročanju o doseganju ciljnih vrednosti EU, ki so Komisiji oteževale spremljanje uspešnosti. Čeprav je bil v skoraj vseh izbranih regijah ugotovljen delen napredek pri gospodarjenju z odpadki, se je v šestih od osmih regij povečala količina odpadkov na prebivalca. Samo četrtina regij je močno povečala stopnjo ločenega zbiranja, s čimer je zmanjšala odvisnost od odlaganja na odlagališča in na splošno dosegla ciljne vrednosti EU. Na splošno so se odpadki odlagali na odlagališča brez kakršne koli obdelave ali pomanjkljivo obdelani.

„Evropejci več trošijo in proizvajajo več odpadkov. Direktiva o odpadkih zahteva, da države članice odpadke obdelujejo in odlagajo brez tveganja za vodo, zrak in tla ter brez povzročanja problemov s hrupom in vonjavami,“ je povedal Ovidiu Ispir, član Evropskega računskega sodišča, odgovoren za poročilo, in dodal: „Kot je razvidno iz našega poročila, te zahteve ne izpolnjujejo.“

Opombe za urednike:

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča se objavljajo vse leto, v njih pa so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih področij proračuna EU ali upravljavskih zadev.

Sodišče je v Posebnem poročilu št. 20/2012 z naslovom „Ali financiranje projektov za izgradnjo objektov za gospodarjenje s komunalnimi odpadki v okviru strukturnih ukrepov uspešno pomaga državam članicam pri doseganju ciljev politike EU glede gospodarjenja z odpadki?“ neposredno ocenilo uspešnost 26 objektov za gospodarjenje z odpadki, izbranih v vzorec, ter pregledalo doseganje ciljev politike EU glede gospodarjenja z odpadki in izvajanje podpornih ukrepov v osmih regijah, v katerih so ti objekti. Pregledalo je tudi, kakšno vlogo je imela Komisija.

Revizija, ki jo je izvedlo Sodišče, je bila osredotočena na sofinanciranje EU za objekte za gospodarjenje s komunalnimi odpadki. Preverjeno je bilo, ali financiranje uspešno pomaga državam članicam pri doseganju ciljev politike EU glede gospodarjenja z odpadki.

Sodišče je prišlo do zaključka, da je bil sicer v skoraj vseh izbranih regijah ugotovljen delen napredek pri gospodarjenju z odpadki, vendar je uspešnost financiranja objektov za gospodarjenje z odpadki v okviru strukturnih ukrepov oviralo slabo izvajanje podpornih ukrepov: (a) uspešnost delovanja sofinanciranih objektov je bila močno odvisna od strategije zbiranja odpadkov. Odpadki so bili odloženi na odlagališča, ne da bi bili prej ustrezno obdelani, in na splošno ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev za zapiranje odlagališč in njihovo upravljanje po zaprtju; (b) poročanje o doseganju ciljnih vrednosti EU je ovirala nezanesljivost podatkov, zaradi česar je bilo oteženo tudi spremljanje, ki ga izvaja Komisija. Čeprav je bil v skoraj vseh regijah ugotovljen delen napredek pri gospodarjenju z odpadki, se je v šestih od osmih revidiranih regij povečala količina odpadkov na prebivalca. V dveh regijah, ki sta prispevali k doseganju ciljnih vrednosti EU, so se biološko razgradljivi odpadki zbirali ločeno, dajatve za odlaganje na odlagališča pa so se zbirale v večjem obsegu, zato se je zanašanje na odlaganje na odlagališča zmanjšalo. Na splošno so se odpadki na odlagališča odlagali brez ustrezne obdelave; (c) financiranje EU ni bilo tako uspešno, kot bi bilo mogoče, zaradi slabega izvajanja podpornih informativnih, upravnih in ekonomskih ukrepov. Izvajanje teh podpornih ukrepov ni bilo pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev EU. Slabosti so bile ugotovljene tudi v uredbenem okviru in smernicah EU glede odpadkov.

Sodišče priporoča: (a) naj se države članice osredotočijo na objekte za gospodarjenje z odpadki, ki se ločujejo že pri viru; (b) naj države članice vzpostavijo zanesljive in celovite zbirke podatkov o gospodarjenju z odpadki, Komisija pa naj preverja zanesljivost statističnih podatkov, ki jih prejme od držav članic. Komisija, Parlament in Svet naj razmislijo o vezavi finančne podpore EU na doseganje ciljev politike EU glede gospodarjenja z odpadki; (c) naj države članice več pozornosti namenijo sodelovanju in zavezanosti javnosti ter se osredotočijo na ločeno zbiranje odpadkov, vključno z biološko razgradljivimi odpadki, kadar je to stroškovno učinkovito, in uporabljajo dajatve za odlaganje na odlagališča zaradi spodbujanja preprečevanja nastajanja odpadkov in zaradi recikliranja. Kadar se ne uporablja načelo „povzročitelj plača“, bi bilo treba znižati stopnje pomoči; (d) naj Komisija za odobritev prispevka EU zahteva izvajanje podpornih ukrepov, predlaga ciljne vrednosti za preprečevanje nastajanja odpadkov in razjasni pojem obdelave pred odlaganjem.

Komisija naj od držav članic zahteva izvajanje teh priporočil, preden odobri finančno podporo EU.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Tiskovni predstavnik, Evropsko računsko sodišče

Namizni telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website