Navigation path

Left navigation

Additional tools


EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/13/25

Luxembourg, 17. septembra 2013

Sredstva EU za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva so po ugotovitvah revizorjev EU le deloma dosegla stroškovno učinkovitost

Države članice je pogosto vodila potreba po porabi celotnega dodeljenega proračuna in ne ocena ustreznosti projektov za diverzifikacijo. V nekaterih državah članicah so se financirali vsi upravičeni projekti, če je bilo na voljo dovolj sredstev, ne glede na to, kako sta bili ocenjeni uspešnost in učinkovitost projektov. Kasneje v obdobju, ko je bilo na voljo manj sredstev, pa so bili zavrnjeni boljši projekti.

Poraba EU na področju razvoja podeželja za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva je namenjena obravnavi ugotovljenih problemov podeželskih območij, kot so upadanje števila prebivalcev, pomanjkanje gospodarskih priložnosti in brezposelnost. S sredstvi za projekte, ki jih zagotavlja posameznikom in podeželskim podjetjem, pomaga podpirati rast, zaposlovanje in trajnostni razvoj. Načrtovani odhodki EU za te ukrepe so znašali 5 milijard EUR za obdobje 2007–2013, dodatni 2 milijardi EUR pa so države članice namenile iz svojih nacionalnih sredstev. Revizija je zajemala odgovornosti Komisije in šest držav članic (Češka, Francija – Akvitanija, Italija – Kampanja, Poljska, Švedska (Västra Götaland) in Združeno kraljestvo – Anglija (Jorkšir in Humber).

Glavna prednostna naloga ustvarjanja delovnih mest ni bila pravilno usmerjena. Z vzpostavljenimi metodami spremljanja in vrednotenja ni bilo mogoče ugotoviti, koliko delovnih mest so ti ukrepi ustvarili ali ohranili. Pri revidiranem vzorcu projektov se je pokazalo, da so bili pri načrtovanem ustvarjanju delovnih mest le delno uspešni.

Revizorji EU so pogosto ugotovili, da bi se projekti izvajali tudi brez financiranja EU, zato je pri njih prišlo do neučinkovite porabe omejenih sredstev EU. Države članice so sicer preverjale razumnost stroškov projektov, vendar to ni dovolj zmanjšalo tveganja prekomerne porabe. Poleg tega so bili ugotovljeni primeri prekomerne administrativne obremenitve in zamud pri plačilih.

„Revidirane države članice in regije niso jasno navedle, kaj želijo doseči, kar kaže, da njihovo strategijo vodi bolj povpraševanje kot cilji. V praksi to pomeni, da bi glede na zastavljene cilje lahko financirali skoraj vse vrste projektov,“ je povedal Jan Kinšt, član Evropskega računskega sodišča, ki je odgovoren za poročilo.

Opombe za urednike:

Evropsko računsko sodišče vse leto objavlja svoja posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih proračunskih področij ali upravljavskih tem v EU.

Evropsko računsko sodišče je v tem posebnem poročilu (Posebno poročilo št. 6/2013) z naslovom „Ali so države članice in Komisija z ukrepi za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva dosegle stroškovno učinkovitost?“ ocenilo, ali so bili ti ukrepi zasnovani in ali so se izvajali tako, da uspešno prispevajo k rasti in ustvarjanju delovnih mest, ter ali so bili za financiranje izbrani najuspešnejši in najučinkovitejši projekti. Poleg tega je ocenilo, ali so bile informacije o spremljanju in vrednotenju, ki so bile na voljo, zanesljive, popolne in pravočasne informacije o izidih ukrepov.

Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da so Komisija in države članice z ukrepi za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva na splošno le v omejenem obsegu dosegle stroškovno učinkovitost, saj pomoči niso sistematično usmerjale v projekte, za katere je bilo najverjetneje, da bodo dosegli namen ukrepov.

Do tega je prišlo, ker v programih razvoja podeželja niso bile jasno navedene potrebe po intervenciji ali določeni specifični cilji, ker so bila sprejeta široka merila za upravičenost, ki niso dopuščala samo projektov, za katere je bilo najverjetneje, da bodo dosegli diverzifikacijo, z izbirnimi merili pa niso bili izbrani najuspešnejši projekti ali se ta merila sploh niso uporabljala. Izbiro projektov je prepogosto in zlasti na začetku programskega obdobja vodila bolj potreba po porabi dodeljenega proračuna kot kakovost projektov. V nekaterih državah članicah so se financirali vsi upravičeni projekti, če je bilo na voljo dovolj sredstev, ne glede na to, kako je bil projekt ocenjen.

Sodišče je zato priporočilo:

Države članice naj v svojih programih razvoja podeželja jasno opredelijo, kako in zakaj bo javna intervencija pri naložbah v nekmetijske dejavnosti pomagala odpraviti na primer nedelovanje trga zaradi ovir pri zaposlovanju in rasti. Potem naj glede na te potrebe določijo specifične in merljive cilje. Komisija naj odobri samo tiste programe razvoja podeželja, v katerih so navedene utemeljene in izčrpne strategije z jasno obrazložitvijo, kako bo intervencija politike prispevala k doseganju strateških ciljev ustvarjanja pogojev za rast in možnosti za zaposlovanje.

Države članice naj določijo in dosledno uporabljajo merila, s katerimi bi zagotovile izbiro najuspešnejših in najbolj trajnostnih projektov glede na svoje specifične cilje. Komisija naj zagotovi, da se ta merila uporabljajo pravilno in redno ter ne samo, ko začne primanjkovati sredstev.

Komisija in države članice naj spodbujajo sprejetje najboljših praks za zmanjševanje tveganja mrtvih izgub in premestitvenega učinka. Komisija naj države članice spodbuja k praksi, v skladu s katero so odhodki za naložbe upravičeni šele od datuma odobritve nepovratnih sredstev.

Komisija naj zagotovi, da imajo države članice uspešne sisteme za izvajanje pregledov razumnosti stroškov.

Komisija in države članice naj zagotovijo, da se bodo za prihodnje programsko obdobje pridobili ustrezne in zanesljive informacije, da se olajša upravljanje in spremljanje ukrepa ter da se pokaže, koliko zagotovljena pomoč prispeva k izpolnjevanju prednostnih nalog EU. Ciljne vrednosti za ustvarjanje delovnih mest naj bodo realistične, število ustvarjenih delovnih mest pa natančno spremljano. Ukrepi naj se v celotnem programskem obdobju bolje upravljajo, zlasti kadar postane očitno, da ciljne vrednosti, ki so bile določene, ne bodo dosežene.

Komisija in države članice naj okrepijo svoja prizadevanja za zmanjšanje administrativne obremenitve in zagotavljanje izplačil v razumnem časovnem okviru.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Tiskovni predstavnik, Evropsko računsko sodišče

Namizni telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website