Navigation path

Left navigation

Additional tools

Po besedah revizorjev EU je treba nehati izvajati neuspešna programa preusmerjanja cestnega tovornega prometa na železnice

Court of Auditors - ECA/13/23   16/07/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO


EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/13/23

Luxembourg, 16. julij 2013

Po besedah revizorjev EU je treba nehati izvajati neuspešna programa preusmerjanja cestnega tovornega prometa na železnice

Kot pravi novo poročilo Evropskega računskega sodišča (ERS) sta Programa Marco Polo, namenjena preusmerjanju tovornega prometa s cest, neuspešna in bi ju bilo treba nehati izvajati, dokler se ne spremeni njuna zasnova. „Preprosto povedano, programa nista bila uspešna, ker nista dosegala ciljev, je bil učinek preusmerjanja tovornega prometa s cest majhen in ni bilo podatkov za ocenjevanje doseganja ciljev politike (npr. okoljskih koristi),“ je izjavil član ERS Ville Itälä, ki je odgovoren za poročilo.

Od leta 2003 se iz programov Marco Polo I in II financirajo projekti prometnih storitev, s katerimi se tovorni promet preusmerja s cest na železnico, celinske vodne poti in pomorske prevoze na kratke razdalje. Programa spadata v okvir cilja transportne politike EU, katerega namen je razviti alternativne načine izključno cestnemu tovornemu prometu. Ta splošno sprejeti cilj naj bi privedel do zmanjšanja mednarodnega cestnega tovornega prometa, s čimer bi se izboljšala okoljska učinkovitost tovornega prometa, zmanjšali zastoji in izboljšala varnost v cestnem prometu.

Toda pri reviziji je bilo ugotovljeno, da so razmere na trgu in pravila za sodelovanje prevoznike odvračali od sodelovanja v programu, zato ni bilo predlaganih dovolj primernih projektov. Polovica revidiranih projektov je le deloma trajnih. Ena od najpomembnejših ugotovitev revizije je bila, da obstajajo resni znaki za mrtve izgube, kar pomeni, da bi se nekateri projekti izvajali tudi brez financiranja EU. 13 od 16 revidiranih upravičencev je namreč potrdilo, da bi uvedli in izvajali prometne storitve tudi brez subvencije. Poleg tega ni zanesljivih podatkov za ocenjevanje koristi, ki naj bi jih projekti prinašali za vplive tovornega prometa na okolje, cestne zastoje in varnost v cestnem prometu.

Glede na rezultate obstoječih programov ERS predlaga prekinitev financiranja storitev tovornega prometa v okviru programov z enako zasnovo, kot jo imata programa Marco Polo, iz sredstev EU. V prihodnosti bi moralo biti to financiranje odvisno od ocene učinkov, ki bi bila narejena na začetku in bi pokazala, ali obstaja dodana vrednost EU in kolikšna je. Ocena bi morala vključevati podrobno analizo potencialnega povpraševanja in najboljših praks v državah članicah.

Opombe urednikom:

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča se objavljajo vse leto, v njih pa so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih področij proračuna EU ali upravljavskih zadev.

V tem posebnem poročilu (PP št. 3/2013) z naslovom Ali sta bila programa Marco Polo uspešna pri preusmerjanju prometa s cest? je Evropsko računsko sodišče ocenilo, ali je Komisija programa načrtovala, upravljala in nadzorovala tako, da je bila njuna uspešnost čim večja, in ali so bili financirani projekti uspešni. Revizijsko delo je bilo usmerjeno predvsem na programsko raven in je vključevalo analizo ocene učinka, vrednotenja in rezultatov anket, vrednotenje predlogov projektov, dokumentacijske preglede spremljanja podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev ter anketiranje članov programskega odbora Marco Polo o nacionalnih programih podpore. Delo na programski ravni je bilo dopolnjeno s preverjanjem dosežkov projektov na kraju samem za 16 zaključenih projektov v okviru ukrepov spremembe načina prevoza, po 8 za vsak program (Marco Polo I, ki je potekal od leta 2003 do leta 2006, in Marco Polo II, ki poteka od leta 2007 do 2013).

Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da programa nista bila uspešna: doseženi izidi niso ustrezali ciljem, ki so jih določili načrtovalci politike EU, učinek preusmeritve tovornega prometa s cest pa je bil majhen. Poleg tega ni zanesljivih podatkov za ocenjevanje koristi, ki naj bi jih projekti prinašali za vplive tovornega prometa na okolje, cestne zastoje in varnost cestnega prometa. Tudi kakovostnih predlogov za projekte ni bilo dovolj, ker zasnova programov ni bila dobra za podjetja. Zaradi togosti pri upravljanju in težav pri izvajanju so se upravičenci odločali, da ne bodo izvedli odobrenih projektov, da jih bodo predčasno zaključili ali da bodo po koncu projektnega obdobja odpovedali financirane storitve ali zmanjšali njihov obseg. Zato so bili rezultati projektov slabi in je bila slaba tudi trajnost financiranih prometnih storitev. Poleg tega ni gotovo, ali so podatki o že tako majhnih količinah prometa, ki naj bi bile po podatkih v poročilih preusmerjene, pravi, vključujejo pa tudi mrtve izgube.

Komisija je sicer sčasoma izboljšala dnevno upravljanje programov, vendar ni opravila temeljne ocene tržnega potenciala programov za doseganje ciljev politike, ni upoštevala novih razmer in ni izvedla pravočasnih popravljalnih ukrepov za odpravo očitnih napak v zasnovi programov.

Glede na rezultate sedanjih programov Sodišče priporoča, naj Svet, Evropski parlament in Komisija razmislijo o prenehanju zagotavljanja sredstev EU za storitve tovornega prometa na podlagi enake zasnove, kot jo imata programa Marco Polo („spodbujanje ponudbe od zgoraj navzdol“), ki je vodila zlasti do pomanjkljivosti, ugotovljenih v tem poročilu (nezadostno tržno uvajanje, pomanjkanje dokazov o doseganju ciljev, veliko upravno breme, slaba trajnost in mrtve izgube), ter za nadaljevanje financiranja zahtevajo predhodno oceno, ki bi pokazala, ali obstaja dodatna vrednost EU in kolikšna je. To bi pomenilo, da je treba izvesti podrobno tržno analizo potencialnega povpraševanja in upoštevati izkušnje in najboljše prakse podobnih nacionalnih programov podpore v državah članicah. Sodišče priporoča, naj Komisija sprejme vrsto ukrepov, s katerimi bi izboljšala učinkovitost v prihodnjih programih, samo če bi bile možnosti za smiselno ukrepanje EU na tem področju pozitivno ocenjene.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Predstavnik za stike z javnostmi

Evropsko računsko sodišče

Namizni telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website