Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

„Velike razlike v stroških med cestnimi projekti, sofinanciranimi iz sredstev EU“

Cour des comptes - ECA/13/22   15/07/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO


EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/13/22

Luxembourg, 15. julij 2013

„Velike razlike v stroških med cestnimi projekti, sofinanciranimi iz sredstev EU“

Preoptimistične napovedi prometa so vzrok za dražje cestne projekte

EU je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada dodelila približno 65 milijard EUR za sofinanciranje gradnje cest in njihovo prenovo v letih od 2000 do 2013. Evropsko računsko sodišče je revidiralo 24 cestnih naložbenih projektov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v Nemčiji, Grčiji, na Poljskem in v Španiji, da bi ocenilo, ali so z razumnimi stroški dosegli svoje cilje. Skupna vrednost revidiranih projektov je presegala 3 milijarde EUR.

Ena od zelo zanimivih ugotovitev Sodišča je bila, da so obstajale velike razlike med cestnimi projekti, sofinanciranimi iz sredstev EU.

Sodišče je izračunalo skupne stroške, skupne gradbene stroške in stroške gradnje vozišča na 1000 m2 cestne površine. Stroški na 1000 m2 cestne površine so bili za vse tri kategorije najnižji pri projektih v Nemčiji (povprečni skupni stroški so znašali 287 043 EUR v Nemčiji in 496 208 EUR v Španiji; glej diagram 2 poročila). Nobenih dokazov ni, da je to mogoče pojasniti s stroški dela.

Vsi cestni projekti, ki so jih preučili revizorji, so skrajšali potovalni čas in izboljšali varnost v cestnem prometu. Toda revizorji so ugotovili, da je bilo zagotavljanju stroškovne učinkovitosti namenjene premalo pozornosti. Pri večini revidiranih projektov napovedi prometa niso bile točne. Posledica tega je bila, da izbrana vrsta ceste pogosto ni bila najprimernejša za promet, ki poteka po njej. Prednost so dajali avtocestam, čeprav bi prometne probleme rešile že hitre ceste. Pri 14 od 19 projektov je bila ugotovljena manjša količina prometa, kot je bilo pričakovano. V primerjavi s prvotnimi načrti so se stroški v povprečju povečali za 23 %, roki pa so bil v povprečju prekoračeni za devet mesecev ali 41 % glede na prvotno določene roke.

„Večje ni vedno boljše,“ je izjavil Harald Wögerbauer, član Evropskega računskega sodišča, ki je odgovoren za poročilo. „Avtoceste bi bilo treba financirati iz sredstev EU, samo če je to nedvomno potrebno zaradi prometa. Če bodo projektanti in inženirji dobili prave informacije, jim bo to pomagalo, da bodo dosegali nizke stroške za gradnjo cest.“

Revizorji so izrekli tri glavna priporočila: sofinanciranje cestnih projektov iz sredstev EU bi moralo biti odvisno od jasnih ciljev z vrednostmi, določenimi za potovalni čas, povečanje varnosti v cestnem prometu, izboljšanje zmogljivosti in učinke na gospodarstvo; plačila bi morala biti povezana z uporabo stroškovno učinkovitih tehnik gradnje cest v skladu z najboljšo prakso; države članice bi morale zagotoviti mednarodno konkurenco pri gradbenih projektih in si prizadevati, da bodo njihovi sistemi javnega naročanja zagotavljali pridobivanje najgospodarnejših ponudb.

Opombe urednikom:

Evropsko računsko sodišče vse leto objavlja svoja posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih proračunskih področij ali upravljavskih tem v EU.

Naslov tega posebnega poročila (PP št. 5/2013) je „Ali so sredstva kohezijske politike EU za ceste dobro porabljena?“ Evropsko računsko sodišče je ocenilo, ali so cestni infrastrukturni projekti, financirani iz sredstev kohezijske politike EU, dosegli svoje cilje z razumnimi stroški. Revizija je zajela sofinancirane cestne projekte v Nemčiji, Grčiji, na Poljskem in v Španiji. Te štiri države članice so v obdobju 2000–2013 prejele največ sredstev kohezijske politike za ceste, in sicer približno 62 % celotnega zneska sofinanciranja EU za ceste. V revizijo so bile vključene avtoceste (10 projektov), hitre ceste (10 projektov) in običajne dvopasovne magistralne ceste (4 projekti).

Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da sta se zaradi vseh revidiranih projektov zmogljivost in kakovost cestnih omrežij povečali ter da se je skrajšal potovalni čas in izboljšala varnost v cestnem prometu. Vendar pa cilji v zvezi z gospodarskim razvojem niso bili merljivi, poleg tega pa ni bilo na voljo informacij o učinku projektov na lokano in nacionalno gospodarstvo. Dejanska ekonomska sposobnost, izračunana z uporabo razmerja med koristmi in stroški na podlagi dejanskih stroškov in uporabe, je bila pri polovici projektov bistveno manjša kot v predpostavkah, uporabljenih v fazi načrtovanja, v katerih so bili predvideni bistveno nižji stroški in/ali večja količina prometa.

Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo premalo pozornosti namenjene zagotavljanju stroškovne učinkovitosti projektov. (a) Pri večini revidiranih projektov napovedi prometa niso bile točne. Pri samo štirih od 19 projektov, za katere je bilo na voljo dovolj informacij, je bila količina dejanskega prometa v skladu z napovedmi. (b) Izbrana vrsta ceste ni bila najprimernejša za promet, ki je potekal po njej: upravičenci so dajali prednost gradnji avtocest, ki so veliko dražje od hitrih cest (povprečni skupni stroški za kilometer avtoceste znašajo okoli 11 milijonov EUR, za hitre ceste pa 6,2 milijona EUR, kar je 43 % manj), tudi na tistih odsekih, kjer bi prometne potrebe izpolnile hitre ceste. (c) Revidirani projekti so se med izvajanjem dražili, pri gradnji pa je prihajalo do zamud, tako da se je prvotna pogodbena cena v povprečju povišala za 23 %, čas izvajanja projekta pa je bil v povprečju daljši za devet mesecev ali 41 % načrtovanega časa.

Glede na rezultate revizije Evropsko računsko sodišče priporoča:

(a) Komisija naj analizira razlike pri stroških gradnje vozišč med državami članicami, da bi ugotovila vzroke za precejšnje razlike v cenah te gradnje ter zagotovila, da se bodo v prihodnosti uporabljale najboljše prakse.

(b) Pogoj za sofinanciranje cestnih projektov iz sredstev EU naj bodo jasni cilji, dopolnjeni s kazalniki za skrajšanje potovalnega časa, večjo varnost v cestnem prometu, izboljšanje zmogljivosti in učinke

na gospodarstvo. Sofinanciranje naj bo odvisno od uporabe smiselnih in stroškovno učinkovitih tehničnih rešitev, skladnih z ugotovljenimi najboljšimi praksami, ter ukrepov držav članic za zagotavljanje konkurence na nacionalnih in/ali regionalnih gradbenih trgih, sistemi javnega naročanja pa naj se osredotočijo na najgospodarnejše ponudbe.

(c) Komisija naj spodbuja izmenjavo najboljših praks med nacionalnimi upravami za ceste v zvezi z optimalnimi tehničnimi rešitvami za cestne projekte, ki bodo temeljili na zanesljivih napovedih prometa.

(d) Komisija naj razmisli o uvedbi informacijske podatkovne zbirke o stroških na enoto na ravni Evropske unije za inženirje, ki pripravljajo cenitve novih projektov, da bi upravičencem pomagali znižati cene v okviru javnega naročanja.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Predstavnik za stike z javnostmi, Evropsko računsko sodišče

Telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site