Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/13/19

Luxembourg, 25. junij 2013

Revizorji EU ugotavljajo, da bi bilo treba sredstva iz sklada za nujne primere za presežne delavce izplačevati hitreje

Po ugotovitvah novega poročila Evropskega računskega sodišča, ki nadzira porabo sredstev EU, posebni sklad za pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije, ustvarja omejeno dodano vrednost EU in bi ga bilo treba nadomestiti z učinkovitejšim sistemom.

Med marcem 2007 in decembrom 2012 je bilo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) izplačanih več kot 600 milijonov EUR za delavce, ki so ob množičnih odpuščanjih presežnih delavcev zaradi sprememb v svetovni trgovini izgubili zaposlitev. Revizorji so ugotovili, da je bila večini upravičenih delavcev zagotovljena prilagojena in dobro usklajena pomoč. Toda vse revidirane zadeve so vključevale ukrepe dohodkovne podpore, ki bi jih sicer plačale države članice. Dohodkovna podpora je pomenila 33 % povrnjenih stroškov v vseh preučenih zadevah. Poleg tega ni bilo primernih podatkov za ocenjevanje uspešnosti skladov pri ponovnem vključevanju delavcev v delovno razmerje.

Revizorji v svojih priporočilih navajajo, da bi bilo mogoče ESPG nadomestiti s prilagojenim okvirom Evropskega socialnega sklada (ESS), da bi pomoč upravičence dosegla hitreje.

Med revizijo zbrani dokazi nas niso prepričali, da je ESPG najboljši način zagotavljanja nadvse potrebne posebne podpore,“ je povedal Ville Itälä, član Evropskega računskega sodišča, ki je odgovoren za poročilo. Dodal je: „ Uspešneje bi bilo, če bi za obravnavo teh problemov preprosto prilagodili ESS.”

ESPG je bil zasnovan za obravnavo kratkoročnih in ad hoc nujnih primerov. Podpora vključuje usposabljanje, pomoč za samozaposlitev, svetovanje in pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Ukrepe sofinancira 50- ali 65-odstotno, razliko pa prispeva zadevna država članica.

Opombe urednikom:

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča se objavljajo vse leto, v njih pa so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih proračunskih področij ali upravljavskih tem v EU.

Sodišče je v posebnem poročilu št. 7/2013 z naslovom „Ali je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev ustvaril dodano vrednost EU?” ocenilo, ali je bil prispevek ESPG uspešen pri čim hitrejšem vračanju presežnih delavcev na trg dela. Iskalo je odgovore na naslednja vprašanja: Ali so bili vsi prizadeti delavci deležni prilagojenih ukrepov ESPG in ali so bili aktivni ukrepi na trgu dela, ki so bili sofinancirani iz ESPG, usklajeni z drugimi podobnimi ukrepi (npr. z ukrepi ESS in držav članic)? Ali je bil ESPG uspešen pri ponovnem vključevanju na trg dela? Ali je za ukrepe ESPG zaradi njihovih značilnosti verjetno, da bodo ustvarili dodano vrednost EU? Ali se je postopek odobritve v okviru ESPG izvajal pravočasno? Osem zadev v štirih državah članicah (po dve na Danskem, v Nemčiji, na Irskem in v Litvi), v katerih se je uporabljal Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, je bilo revidiranih na kraju samem.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006 kot izraz solidarnosti EU z delavci, ki jih je prizadelo množično odpuščanje presežnih delavcev. Olajšati bi moral ponovno vključevanje teh delavcev v delovno razmerje z zagotavljanjem finančnih prispevkov za časovno omejene in usklajene svežnje prilagojenih storitev. Ti svežnji vključujejo aktivne ukrepe na trgu dela, kot so usposabljanje, pomoč za samozaposlitev, svetovanje in pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Pogosto vključujejo tudi dohodkovno podporo in druga nadomestila, ki se izplačajo delavcem.

Presežne delavce podpira tudi ESS, zlasti prek programov vseživljenjskega učenja. Toda ESS je za razliko od ESPG, ki je bil zasnovan za obravnavo kratkoročnih in ad hoc nujnih primerov, namenjen odpravljanju dolgoročnih strukturnih neravnovesij.

Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da so bili skoraj vsem delavcem, upravičenim do sredstev ESPG, zagotovljeni prilagojeni in dobro usklajeni ukrepi, vendar bi bil lahko vsak ukrep ESPG upravičen tudi do sredstev ESS. Nekatere države članice so se raje odločile za uporabo sredstev ESS kot ESPG. Revizorji so ugotovili tudi, da niso bili določeni nobeni količinsko opredeljeni cilji za ponovno vključevanje. Poleg tega obstoječi podatki niso primerni za ocenjevanje uspešnosti ukrepov pri ponovnem vključevanju delavcev v delovno razmerje. ESPG je dodano vrednost EU ustvaril, ko so se njegova sredstva uporabljala za sofinanciranje storitev za presežne delavce ali nadomestil, ki v sistemih nadomestil za brezposelnost držav članic praviloma ne obstajajo.

Evropsko računsko sodišče je priporočilo, naj:

(a) države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi razpoložljivost posodobljenih in zanesljivih podatkov za spremljanje doseganja ciljev in primerjavo izidov različnih ukrepov;

(b) Evropski parlament, Svet in Komisija razmislijo o omejitvi sredstev EU na ukrepe, ki bodo najverjetneje ustvarili dodano vrednost EU, namesto da se z njimi financirajo že obstoječe nacionalne sheme dohodkovne podpore za delavce;

(c) Evropski parlament, Svet in Komisija kot o nadomestni možnosti za sedanjo shemo razmislijo o možnosti prilagoditve okvira ESS in dodeljevanja sredstev, da bi hitreje zagotovili podporo delavcem, ki jih je prizadelo množično odpuščanje presežnih delavcev.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Predstavnik za stike z javnostmi

Evropsko računsko sodišče

Namizni telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site