Navigation path

Left navigation

Additional tools

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/13/11

Luxembourg, 18. aprila 2013

Revizorji EU ugotavljajo, da je za uspešno očiščenje degradiranih območij potrebno boljše načrtovanje

Evropsko računsko sodišče, ki nadzoruje porabo EU, v svojem najnovejšem poročilu Evropsko komisijo poziva, naj izboljša izvajanje projektov za obnovo t. i. degradiranih območij – nekdanjih industrijskih in vojaških območjih, ki so pogosto zapuščena in kontaminirana.

Revizorji so ugotovili, da bi bilo mogoče rezultate doseči z nižjimi stroški za nacionalne proračune in proračun EU, saj potreba po javnem financiranju ni bila vedno prikazana in pravila, ki veljajo za projekte za obnovo, ki jih financira EU, ne nudijo dovolj možnosti za izterjavo javnih sredstev, če projekti ustvarijo več prihodkov, kot se je pričakovalo. Ugotovili so tudi, da se načelo „povzročitelj plača“ ni v celoti izvajalo, zato so del stroškov čiščenja okolja pokrila nacionalna sredstva in sredstva EU.

Število degradiranih območij v Evropi je po ocenah od nekaj sto v manjših državah članicah do nekaj sto tisoč v večjih državah članicah z bogato industrijsko preteklostjo. ESRR in Kohezijski sklad sta sofinancirala projekte za obnovo zaradi spodbujanja ponovne uporabe teh območij, varovanja zdravja ljudi in okolja ter blaženja širjenja urbanih območij.

Po ugotovitvah revizorjev se pri večini projektov območja sicer uspešno preobrazijo, vendar se v mnogih primerih prenovljena zemljišča in stavbe ne uporabljajo v skladu s pričakovanji, pa tudi ustvarjenih delovnih mest je bilo manj, kot se je pričakovalo. Do tega je prišlo deloma zato, ker ni bilo namenjene dovolj pozornosti dobri tržni analizi, pa tudi zaradi upada gospodarske rasti.

Zapuščina onesnaženja na degradiranih območjih v EU je še vedno pomemben izziv. Projekti za obnovo, ki jih je sofinancirala EU, so območja preobrazili, kot je bilo predvideno, vendar je bil napredek pogosto počasen in ustvarjenih je bilo manj delovnih mest. Načelo „povzročitelj plača” se je v praksi izkazalo za skoraj neizvedljivo, javni organi pa nimajo zadostnih mehanizmov za izterjavo sredstev, če projekti ustvarijo več prihodkov, kot se je pričakovalo,“ je povedal Henri Grethen, član Evropskega računskega sodišča, odgovoren za poročilo. Dodal je: „Zato bo čiščenje onesnaženja iz preteklosti verjetno še naprej treba plačevati z javnimi sredstvi.

V vseh državah članicah, ki so jih obiskali revizorji, se za izvajanje politike obnove degradiranih območij uporabljajo instrumenti prostorskega načrtovanja, ki pogosto spodbujajo vidike dobre prakse. Toda določanje prednostnih nalog je oteženo, ker evidence degradiranih območij niso vedno posodobljene. Revizorji priporočajo, naj se v uredbah o strukturnih skladih zahteva, da projekti za obnovo degradiranih območij temeljijo na celostnih razvojnih načrtih, ter naj se bolj spodbuja ponovna uporaba degradiranih območij namesto pozidave zelenih območij. Vsi projekti so imeli nekatere dobre značilnosti glede njihove dolgoročne trajnosti, toda rezultati del okoljske sanacije niso bili vedno ustrezno certificirani in nacionalne mejne vrednosti za kontaminacijo tal so zelo različne.

Namen tega sporočila za javnost je predstaviti glavna sporočila posebnega poročila, ki ga je sprejelo Evropsko računsko sodišče. Celotno poročilo je na voljo na www.eca.europa.eu.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Tiskovni predstavnik, Evropsko računsko sodišče

Namizni telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224 press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter:  @EUAuditorsECA


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website