Navigation path

Left navigation

Additional tools

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

POROČILO ZA JAVNOST

ECA/12/48

Luxembourg, 27. november 2012

O načinu razdeljevanja dohodkovne podpore kmetom v novih državah članicah bi bilo treba ponovno razmisliti“ – revizorji Evropske unije

Evropsko računsko sodišče je objavilo svoje prvo posebno poročilo (PP št. 16/2012) o dohodkovni podpori kmetom v novih državah članicah. V njem poziva k reformi, da se zagotovi usmerjenost dohodkovne podpore v aktivne kmete, ki dejansko izvajajo redne kmetijske dejavnosti. Pomoči iz SEPP predvsem ne bi smeli prejemati javni subjekti, ki upravljajo državna zemljišča in se sicer ne ukvarjajo s kmetijstvom, prav tako se ne bi smela izvrševati plačila za zemljišča, ki niso v uporabi ali se večinoma uporabljajo za nekmetijske dejavnosti.

Shema enotnega plačila na površino (SEPP) je bila zasnovana, da bi nove države članice, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, lahko nudile dohodkovno podporo kmetom. Uporablja se v desetih državah članicah EU, z njo povezani odhodki pa so leta 2011 znašali 5 milijard EUR. Poročilo Sodišča je osredotočeno na upravičence politike, upravičena zemljišča in prispevek sheme k cilju dohodkovne podpore kmetom.

Splošni zaključek revizije je, da se je pri izvajanju sheme pokazalo mnogo vprašljivih elementov:

  • opredelitev upravičencev sheme je neustrezna, saj omogoča izplačevanje pomoči upravičencem, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, ali pa se z njim ukvarjajo le kot z obrobno dejavnostjo. Med njimi so nepremičninske družbe, letališča, lovska in ribiška društva ter smučarski klubi;

  • poleg tega se je pomoč iz SEPP v nekaterih zadevnih državah zakonito izplačevala javnim subjektom, ki upravljajo državna zemljišča in se sicer ne ukvarjajo s kmetijstvom (kar pomeni, da je bila zanje dohodkovna podpora). Na Madžarskem je država največji upravičenec do plačil iz SEPP (14 milijonov EUR v letu 2010 za 82 000 ha zemljišč).

  • države članice niso zanesljivo določile skupnih kmetijskih površin, za katere se izplača pomoč iz SEPP, vendar je Komisija to sprejela. To je vplivalo na znesek pomoči na hektar, izplačan posameznim kmetom, ki je bil včasih višji ali nižji, kot bi moral biti. Nekatere države so spremenile skupne kmetijske površine brez ustrezne utemeljitve, kar jim je omogočilo, da so v celoti izkoristile svoj finančni okvir;

  • kljub prizadevanjem zadevnih držav članic se je pomoč izplačevala za parcele, na katerih se niso izvajale kmetijske dejavnosti;

  • pomoč iz SEPP je zasnovana protislovno, saj je po eni strani mišljena kot podpora individualnim dohodkom kmetov, po drugi strani pa se razdeljuje kmetijam na podlagi površine zemljišč, ki jih imajo na voljo;

  • pomoč iz SEPP najbolj koristi velikim kmetijam, saj 0,2 % upravičencev prejme več kot 100 000 EUR, kar je 24 % skupne vrednosti plačil;

  • in nazadnje, čeprav je bila SEPP zasnovana kot prehodna shema, se večina držav članic še ni pripravila na uvedbo (predvidoma leta 2014) sistema (na podlagi plačilnih pravic), ki se že izvaja v državah članicah EU-15. To bi lahko povzročilo velike zamude pri plačilih v prihodnosti.

Sodišče priporoča boljšo usmerjenost politike z jasnimi želenimi rezultati, pri čemer bi morala biti dohodkovna podpora kmetom usmerjena v aktivne kmete, ki dejansko izvajajo redne kmetijske dejavnosti, javni subjekti pa je ne bi smeli prejemati. Upravičenost zemljišč do pomoči bi bilo treba jasno opredeliti in omejiti na parcele, na katerih je treba dejansko izvajati redne kmetijske dejavnosti. Prizadevati bi si bilo treba za bolj uravnoteženo razdeljevanje pomoči med kmete, in sicer z določitvijo zgornje meje za višja posamezna plačila ali z upoštevanjem specifičnega položaja kmetij v različnih regijah. Komisija bi morala obravnavati strukturne slabosti v kmetijskem sektorju in dejavno podpirati države članice ter natančneje spremljati njihove priprave na uvedbo prihodnje sheme, ki bo temeljila na pravicah.

Zakonodajni predlogi Komisije za skupno kmetijsko politiko po letu 2013 le deloma obravnavajo opažanja Sodišča (Mnenje št. 1/2012 o nekaterih predlogih uredb o skupni kmetijski politiki za obdobje 2014–2020). Dobro bi bilo, če bi Parlament in Svet pri razpravljanju o teh predlogih in njihovem sprejemanju razmislila, ali bi jih bilo treba prilagoditi v skladu s priporočili Sodišča.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Tiskovni predstavnik

Urad za stike z javnostmi Evropskega računskega sodišča: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website