Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools


EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

GOVOR

ECA/12/45

Bruselj, 6. november 2012

Govor g. Vítorja Caldeire, predsednika Evropskega računskega sodišča

Predstavitev letnih poročil za leto 2011

ODBORU EVROPSKEGA PARLAMENTA

ZA PRORAČUNSKI NADZOR

V primeru razlik velja govorjeno besedilo.

Spoštovani g. predsednik Theurer, cenjeni člani odbora!

V čast mi je, da lahko danes vašemu odboru predstavim letno poročilo Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna EU za leto 2011.

Sedanji način upravljanja sredstev EU se uporablja že več let, zato naši zaključki za leto 2011 niso presenetljivi. Računovodski izkazi za leto 2011 pošteno predstavljajo finančno stanje Evropske unije, rezultate njenega poslovanja in denarne tokove za leto. V prihodkih in obveznostih za plačila ni bilo pomembnih napak. Nasprotno so na plačila vplivale pomembne napake, ocenjena stopnja napake pa je za proračun EU kot celoto znašala 3,9 % in je bila torej podobna kot leta 2010, ko je znašala 3,7 %.

Sporočilo tega letnega poročila je podobno kot v prejšnjih letih, vendar je letos pomembnejše kot kdajkoli doslej. Ob hudem pritisku na evropske javne finance so še možnosti za učinkovitejšo in bolje ciljno usmerjeno porabo sredstev EU.

Preprosto povedano, Sodišče je odkrilo preveč primerov, ko denar Evropske unije ni dosegel cilja ali pa bi bil lahko bolje porabljen. Med primeri v poročilu so:

  • subvencije, dodeljene za zemljišča, opredeljena kot „trajni pašniki“, čeprav so bila dejansko deloma gosto zaraščena z gozdom;

  • usposabljanja, izrecno namenjena zaposlenim v sektorju elektronike, so se izvajala za zaposlene iz drugih sektorjev;

  • stroški, povrnjeni za stavbo, ki je bila prijavljena kot kmetijsko poslopje, čeprav to ni bila;

  • previsoke prijave stroškov dela pri raziskovalnih projektih;

  • prejemniki razvojne pomoči niso spoštovali pravila o poreklu pri nakupu opreme in

  • nepravilna uporaba postopkov javnega naročanja, zasnovanih za zagotavljanje najbolj smotrne porabe.

Kot ponazarjajo ti primeri, je Sodišče odkrilo napake v plačilih, povezanih s številnimi različnimi programi in shemami odhodkov. Prav tako je ugotovilo, da so bili preučeni kontrolni sistemi na splošno le delno uspešni, kar pomeni, da se pri njih niso izkoriščale vse njihove možnosti za preprečevanje ali odkrivanje in popravljanje napak.

Sodišče je dejansko prišlo do zaključka, da v letu 2011 na samo dveh področjih – ali „skupinah politik“ – ni bilo pomembnih napak. To sta bili skupini „zunanji odnosi, pomoč in širitev“ ter „upravni in drugi odhodki“.

Na preostalih pet skupin politik so vplivale pomembne napake, zlasti na skupini, ki zajemata razvoj podeželja in regionalno politiko. Po oceni Evropskega računskega sodišča je stopnja napake pri porabi za „razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravje“, ki je področje porabe, na katerem najpogosteje prihaja do napak, znašala 7,7 %. Ocenjena stopnja napake za „regionalno politiko, energetiko in promet“ je še vedno visoka in znaša 6,0 %.

Prav to so področja, za katera smo ugotovili, da države članice svojega dela ne opravljajo tako temeljito, kot bi ga morale. Nacionalni organi se morajo v večji meri zavezati upravljanju in nadziranju sredstev EU, saj so prav oni tisti, ki so prva in najpomembnejša obrambna črta za zaščito finančnih interesov državljanov EU.

Sodišče je odkrilo veliko primerov neuspešnosti kontrole. Organi držav članic so imeli, na primer, pri več kot 60 % transakcij, revidiranih na področju regionalne politike, na katere so vplivale napake, na voljo dovolj informacij, da bi lahko odkrili in popravili vsaj nekatere od njih, preden so zahtevali povračilo sredstev od Komisije.

Podobno je Sodišče za področje razvoja podeželja ugotovilo, da pregledi na kraju samem niso bili vedno pravilno izvedeni. Omenjeni primer stavbe, ki je bila napačno prijavljena za povračilo sredstev kot kmetijsko poslopje, je primer napake, ki ni bila popravljena, čeprav je plačilna agencija opravila pregled na kraju samem.

Zato je z učinkovitejšo uporabo sedanjih sistemov napake mogoče še zmanjšati, prav tako pa je sisteme in sheme odhodkov, ki jih pokrivajo, mogoče še izboljšati.

Evropska unija si ne more privoščiti čakanja. Zdaj imamo priložnost za ukrepanje in treba jo je izkoristiti. Države članice bi se morale dogovoriti o boljših pravilih in nato poskrbeti, da se uporabljajo.

Evropska Komisija pa mora po svoji strani okrepiti svoje nadziranje držav članic. Vendar za to potrebuje od njih zanesljive podatke o porabi sredstev EU ter o finančnih popravkih in izterjavah, ki jih izvedejo.

Doslej sem govoril o približno 80 odstotkih sredstev EU, ki jih upravljajo države članice, preostalih 20 odstotkov, med katerimi so tudi sredstva za bistveno področje raziskav, pa upravlja neposredno Komisija. Ta bi morala biti s svojim upoštevanjem skladnosti s pogoji za dodeljevanje donacij EU zgled dobre prakse.

Vendar je Sodišče prišlo do zaključka, da so na področje „raziskave in druge notranje politike“ vplivale pomembne napake. Stopnjo napake za leto 2011 ocenjujemo na 3 %.

Številne vrste napak in neuspešnosti kontrol na področju raziskav so podobne tistim, ki se pojavljajo na področjih v okviru deljenega upravljanja. Glavni vir napak so bili previsoki zahtevki upravičencev za povračilo stroškov za projekte, financirane iz okvirnih programov za raziskave.

V skladu s pravili je treba zahtevkom za povračilo stroškov priložiti revizijska potrdila neodvisnih revizijskih družb. Sodišče je odkrilo napake v več kot 80 % preučenih projektov s pozitivnimi revizijskimi potrdili.

Pomembno stopnjo napake je odkrilo tudi v vmesnih in končnih plačilih za skupino politik „zunanji odnosi, pomoč in širitev“, ki jo prav tako v veliki meri neposredno upravlja Komisija, ter v plačilih, izvršenih iz evropskih razvojnih skladov.

Drug način, s katerim Komisija izvršuje svojo odgovornost za izvrševanje proračuna EU, je poročanje o finančnem poslovodenju. To zajema poročanje o pravilnosti transakcij in doseženi smotrnosti poslovanja.

Sodišče opaža, da se je znesek, za katerega po mnenju generalnih direktorjev Komisije obstaja tveganje nepravilnosti, povečal z 0,4 milijarde EUR v letu 2010 na 2,0 milijarde EUR v letu 2011. Ta ocena kaže, da se Komisija zaveda velikega tveganja napak na področjih razvoja podeželja, kohezije in raziskav.

Kljub temu pa Sodišče meni, da je lahko ogroženi znesek podcenjen, ker tako imenovana „stopnja preostale napake“, na kateri temelji, v letu 2011 še ni bila zanesljiv kazalnik obsega, v katerem po izvedbi kontrolnih postopkov na transakcije še vedno vplivajo pomembne napake.

Komisija poroča tudi o smotrnosti poslovanja, kar Sodišče obravnava v poglavju letnega poročila z naslovom „Doseganje rezultatov proračuna EU“.

Komisija poroča o smotrnosti poslovanja predvsem na dva načina, in sicer v novem poročilu o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate in v letnih poročilih o dejavnostih, ki jih pripravijo generalni direktorati.

Kot je izrazilo že v svojem letošnjem mnenju, Sodišče meni, da prvo poročilo o oceni, ki je bilo objavljeno februarja 2012, prinaša malo dodane vrednosti in priporoča, naj Evropski parlament, Svet in Komisija raziščejo, kako bi bilo lahko poročilo koristnejše za doseganje smotrnejše porabe sredstev EU.

Komisija bi morala izboljšati tudi kakovost letnih poročil o dejavnostih. Sodišče je pri pregledu letnih poročil o dejavnostih, ki so jih pripravili generalni direktorati za kmetijstvo in razvoj podeželja, za regionalno politiko ter za razvoj in sodelovanje, ugotovilo, da bi bili lahko kazalniki uspešnosti bolj relevantni za doseganje ciljev politik. Poleg tega ni noben od treh generalnih direktoratov poročal o gospodarnosti in učinkovitosti.

V poglavju „Doseganje rezultatov proračuna EU“ je navedenih tudi več ugotovitev iz posebnih poročil Sodišča iz leta 2011, ki se nanašajo na izboljšanje poročanja o smotrnosti poslovanja. Sodišče Komisiji med drugim priporoča, naj:

  • uporablja kakovostne analize potreb, da bodo njene dejavnosti osredotočene na rezultate in učinke, ki jih želi doseči;

  • opredeli cilje politik, ki bodo pomagali pokazati evropsko dodano vrednost, in

  • sodeluje z državami članicami, da se izboljša kakovost podatkov, ki jih pošiljajo, in da se ti pošiljajo bolj pravočasno.

Spoštovani g. predsednik Theurer, cenjeni člani odbora!

Finančno poslovodenje EU še ne izpolnjuje standardov. Še vedno so prisotne številne težave, ki smo jih ugotovili v preteklosti, čeprav v manjšem obsegu.

Te težave so pomembnejše kot kadarkoli doslej in zdaj, ko potekajo razprave o zakonodajnih predlogih za naslednji finančni okvir, je priložnost za obravnavo temeljnih vzrokov. Sodišče od leta 2010 tudi poziva k uvajanju preprostejših shem porabe z jasnejšimi cilji, lažje merljivimi rezultati in bolj stroškovno učinkovitimi kontrolnimi ureditvami.

Naše letno poročilo za leto 2011 in mnenja, ki smo jih izdali o predlogih, vsebujejo tudi številna podrobna priporočila. V mnenjih so poleg tega navedena še opažanja o novih izzivih za finančno poslovodenje in odgovornost, ki se lahko pojavijo.

Pri predlogih, povezanih s skupnim strateškim okvirom, ki bo zajel področja, na katerih se najpogosteje pojavljajo napake, Sodišče opozarja, da je treba okrepiti nadzorno vlogo Komisije, izboljšati mehanizme finančnih popravkov ter zagotoviti ustrezne revizijske in nadzorne ureditve za finančne instrumente.

Spoštovani g. predsednik Theurer, cenjeni člani odbora!

Časi so težki. Države članice se morajo dogovoriti o boljših pravilih za porabo sredstev EU in skupaj s Komisijo poskrbeti, da se bodo pravilno izvajala. Tako bi se lahko proračun EU učinkoviteje in uspešneje uporabljal za zagotavljanje večje dodane vrednosti za državljane. To je sporočilo našega letnega poročila, ki sem vam ga imel čast predstaviti danes.

Bistvo tega sporočila je izboljšanje odgovornosti za sredstva EU. To je cilj, za katerega si morajo prizadevati vse institucije EU in ki mu je Sodišče namenilo osrednje mesto v svoji strategiji za naslednja leta.

Hvala za vašo pozornost.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site