Navigation path

Left navigation

Additional tools


EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE SPOROČILO ZA JAVNOST

ECA/12/41

Luxembourg, 30. oktober 2012

Pomoč za krepitev pravne države na Kosovu ni dovolj uspešna

Kosovo prejema največjo finančno pomoč EU na prebivalca na svetu in tam se nahaja največja misija za krizno upravljanje, ki jo je doslej ustanovila EU (EULEX). Evropsko računsko sodišče je revidiralo pomoč EU Kosovu za krepitev pravne države.

Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da pomoč ni bila dovolj uspešna. Čeprav je EU zlasti na carinskem področju prispevala h gradnji zmogljivosti, je bil uspeh pomoči policiji in pravosodju le skromen. Organizirani kriminal in korupcija na Kosovu ostajata na visoki ravni. Pravosodje še naprej trpi zaradi političnega vmešavanja, neučinkovitosti ter pomanjkanja preglednosti in izvrševanja. Pomembni pomanjkljivosti sta omejena zmogljivost Kosova za zaščito ključnih prič in težave pri preseljevanju prič v tujino. Pri vzpostavljanju pravne države na severu Kosova ni praktično nobenega napredka.

Kosovski organi ne namenjajo zadostne prednosti krepitvi pravne države in pomoč EU bi morala biti uspešnejša,“ je dejal Gijs de Vries, član Evropskega računskega sodišča, ki je odgovoren za poročilo.

Za razliko od preostalega Zahodnega Balkana v primeru Kosova spodbudo, ki jo predstavlja možnost pridružitve EU, ogroža dejstvo, da EU nima enotnega stališča o njegovi neodvisnosti.

Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sta zaključke in priporočila Evropskega računskega sodišča sprejeli.

Video / EbS News Clip

Opombe urednikom:

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča se objavljajo vse leto, v njih pa so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih področij proračuna EU ali upravljavskih zadev.

V tem poročilu je bilo obravnavano vprašanje, ali je pomoč EU Kosovu za krepitev pravne države uspešna. Sodišče je ocenilo, ali pomoč dosega načrtovane rezultate in kakšen je bil njen učinek na splošen napredek, dosežen na različnih področjih pravne države (policija, pravosodje, carina, boj proti korupciji). Preučilo je tudi upravljanje pomoči, zlasti glede usklajevanja in upravljanja EULEX. Revizija je zajela vzorec sedemnajstih posredovanj EU na Kosovu.

V obdobju 1999–2007 je Kosovo prejelo 3,5 milijarde EUR donatorske pomoči, dve tretjini tega zneska so prispevale Evropska komisija in države članice EU. Med letoma 2007 in 2011 je pomoč EU za krepitev pravne države, zagotovljena prek IPA in EULEX, skupaj znašala približno 0,7 milijarde EUR.

Omejeno uspešnost pomoči EU je mogoče pojasniti s posebnimi razmerami na Kosovu, vključno z nizko izhodiščno točko za gradnjo pravne države ob razglasitvi neodvisnosti. Kljub temu je bilo med revizijo ugotovljeno, da bi bila lahko z boljšim upravljanjem Evropske službe za zunanje delovanje in Komisije na precej področjih dosežena večja uspešnost pomoči EU, in sicer ne glede na izboljšave, ki so bile uvedene v revidiranem obdobju.

Države članice EU so, na primer, v EULEX napotile premalo uslužbencev z neustreznimi kvalifikacijami in za prekratka obdobja. Na sodelovanje med Europol in EULEX vplivajo pravne omejitve.

Mehanizme EU za usklajevanje je treba še izboljšati, vključno z mehanizmi za usklajevanje z mednarodno skupnostjo. Institucije EU so si močno prizadevale za usklajevanje z ZDA, ki so največji dvostranski donator na Kosovu. Ne glede na to je še vedno težko doseči polno usklajevanje z ZDA.

Posredovanja EU so prinesla omejene rezultate pri zmanjševanju korupcije, ki ostaja eden največjih problemov. Trije kosovski organi za boj proti korupciji imajo šibka pooblastila, poleg tega se njihove naloge prekrivajo. Nadzor nad javnim naročanjem je podobno zapleten, ob tem pa je na Kosovu več kot 150 organov, ki oddajajo javna naročila. Čeprav takšna zapletenost in razdrobljenost povečujeta tveganje korupcije, EU teh vprašanj ni obravnavala na politični ravni.

Evropsko računsko sodišče med drugim priporoča, naj Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija bolje uporabljata dialog o politikah in pogoje. Možnost liberalizacije vizumskega režima lahko deluje kot spodbuda za krepitev pravne države na Kosovu. Vendar je EU za liberalizacijo vizumskega režima določila 95 zahtev, kar lahko ogrozi učinek spodbude. Dialog o politikah naj se osredotoči na prednostne pogoje. Evropsko računsko sodišče priporoča, naj bo podpora EU Kosovu povezana s konkretnimi referenčnimi merili in naj se upoštevajo cilji EU na področju notranje varnosti.

Kontaktna oseba:

Aidas Palubinskas

Tiskovni predstavnik Evropskega računskega sodišča

Službeni telefon: +352 4398 45410 Prenosni telefon: +352 621 552224

press@eca.europa.eu www.eca.europa.eu Twitter: @EUAuditorsECA


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website