Navigation path

Left navigation

Additional tools

D/13/5

Bruselj, 28/06/2013

EVROPSKI SVET – SKLEPI
Bruselj, 27-28/06/2013

Delegacije v prilogi prejmejo sklepe Evropskega sveta (27. in 28. junij 2013).

________________________

Poleg slabih kratkoročnih gospodarskih obetov se številne države članice soočajo tudi z brezposelnostjo mladih, ki še nikoli ni bila tako visoka, posledica pa so velikanski človeški in socialni stroški. Zato je treba nujno ukrepati.

Evropski svet se je danes dogovoril o usklajenem pristopu k preprečevanju brezposelnosti mladih, ki bo temeljil na naslednjih konkretnih ukrepih: pospešitev pobude za zaposlovanje mladih in okrepitev prizadevanj v njeni začetni fazi, pospešitev izvajanja "jamstva za mlade", povečanje mobilnosti mladih in vključenosti socialnih partnerjev. Evropski svet je razpravljal tudi o načinih za povečanje naložb in izboljšanje dostopnosti kreditov. Pozval je k sprostitvi evropskih sredstev, tudi sredstev Evropske investicijske banke (EIB), in uvedel nov naložbeni načrt v podporo MSP in spodbudo financiranju gospodarstva.

Finančna stabilnost se izboljšuje, potrebni pa so nadaljnji ukrepi EU in držav članic, ki bi Evropo ponovno odločno usmerili k trajni rasti in zaposlovanju. Zdrave javne finance in politike v podporo trajnostni rasti in delovnim mestom se medsebojno krepijo. Hkrati so na vseh ravneh potrebna odločnejša prizadevanja za nadaljevanje strukturnih reform ter spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja. Evropski svet je zato potrdil priporočila za posamezne države, ki naj bi usmerjala politike in proračune držav članic. S tem pa se je tudi zaključil evropski semester 2013.

Evropski svet je tudi obravnaval napredek pri vzpostavljanju bančne unije, ključnega elementa finančne stabilnosti in nemotenega delovanja ekonomske in monetarne unije (EMU). Nazadnje je predstavil še naslednje ukrepe pri krepitvi strukture EMU in pozval k nadaljevanju dela na tem področju pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta.

Izrazil je dobrodošlico Hrvaški, ki bo 1. julija 2013 postala članica Evropske unije. Čestital je tudi Latviji za izpolnitev konvergenčnih meril iz Pogodbe, saj bo tako lahko 1. januarja 2014 uvedla evro.

Evropski svet je potrdil sklepe in priporočila Sveta o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu.

I. ZAPOSLOVANJE MLADIH

  1. Zaradi nesprejemljivo visokega števila brezposelnih mladih Evropejcev je preprečevanje brezposelnosti mladih poseben in nujen cilj. Vsa prizadevanja je treba usmeriti v skupen cilj in zagotoviti, da bodo mladi, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali vključeni v usposabljanje, v skladu s priporočilom Sveta o jamstvu za mlade v štirih mesecih ponovno zaposleni oziroma vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Na podlagi sporočila Komisije o zaposlovanju mladih je treba takoj začeti odločno ukrepati na nacionalni ravni in na ravni EU.

  1. Da bi podprli zaposlovanje mladih, bo EU uporabila vse instrumente, ki so ji na voljo. Evropski svet se je dogovoril o usklajenem pristopu, ki temelji na naslednjih konkretnih ukrepih:

  1. pri izvajanju strukturnih skladov bo posebna pozornost namenjena zaposlovanju mladih, če je ustrezno tudi s prerazporeditvijo neporabljenih sredstev. Komisija in države članice bodo v ta namen izkoristile vse možnosti, ki jih ponuja Evropski socialni sklad (ESS), eden od glavnih finančnih instrumentov na ravni EU na tem področju, tudi prek podpiranja ustvarjanja novih delovnih mest za mlade delavce. Države članice bodo z okrepljeno tehnično pomočjo Komisije in nadgradnjo najboljših praks po potrebi izboljšale svojo upravno usposobljenost;

  1. pripravljeno bo vse potrebno, da se bo lahko januarja 2014 začela v celoti izvajati pobuda za zaposlovanje mladih, kar bo omogočilo prva izplačila pomoči upravičencem v regijah EU, v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25 %1 Da bi v celoti izkoristili pobudo za zaposlovanje mladih, bi morali 6 milijard EUR, ki so ji bili dodeljeni, izplačati v prvih dveh letih naslednjega večletnega finančnega okvira.2 Poleg tega se bodo rezerve, ki bodo še na voljo pod zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira v obdobju 2014–2017, uporabile kot "skupna rezerva za obveznosti", iz katere se bodo financirali predvsem ukrepi za preprečevanje brezposelnosti mladih. Države članice, upravičene do sredstev iz pobude za zaposlovanje mladih, bi morale do konca leta sprejeti načrt za odpravo brezposelnosti mladih, tudi z izvajanjem "jamstva za mlade". Druge države članice naj podobne načrte sprejmejo leta 2014. Komisija bo leta 2016 poročala o izvajanju "jamstva za mlade" in delovanju pobude za zaposlovanje mladih;

  1. EIB bo prispevala k preprečevanju brezposelnosti mladih prek pobude "Delovna mesta za mlade" in programa "Vlaganje v usposobljenost", ki se bi morala začeti izvajati nemudoma;

  1. opravljeno bo dodatno delo pri spodbujanju mobilnosti mladih iskalcev zaposlitve, tudi s krepitvijo programa "tvoja prva zaposlitev EURES". Države članice naj del svojih sredstev iz ESS namenijo za podporo shemam čezmejne mobilnosti. Program "Erasmus +", ki prav tako spodbuja čezmejno poklicno usposabljanje, je treba v celoti začeti izvajati januarja 2014. Dobrodošel je zlasti dogovor Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Čim prej je treba preučiti predloge Komisije, ki bodo omogočili vzpostavitev mreže javnih zavodov za zaposlovanje. Potrebnega je več dela, zlasti pri predlogu o ohranjanju pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki naj bi bil sprejet v tem parlamentarnem obdobju;

  1. spodbujala se bosta kakovostno vajeništvo in učenje na delovnem mestu, zlasti prek evropske koalicije za vajeništva, ki bo vzpostavljena julija. V začetku leta 2014 bi bilo treba vzpostaviti okvir za kakovost pripravništev;

  1. v to delo morajo biti v celoti vključeni socialni partnerji in pri njem dejavno sodelovati. Evropski svet je zadovoljen z okvirom ukrepov za zaposlovanje mladih, o katerem so se socialni partnerji dogovorili 11. junija 2013.

  1. Države članice – te so najbolj pristojne za zaposlovanje – bi morale nadaljevati reforme na nacionalni ravni. Države članice sprejemajo ukrepe za posodobitev sistemov poklicnega usposabljanja in izobraževanja, krepitev sodelovanja med izobraževanjem in gospodarstvom za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev, večjo vključenost manj usposobljenih mladih na trg dela, boljšo usklajenost med ponudbo znanja in delovnih veščin ter povpraševanjem po njih ter spodbujanje vajeništva in pripravništva v ključnih sektorjih gospodarstva, pa tudi podjetništva ter zagonskih podjetij. Številne države članice so v podporo zaposlovanju mladih že predstavile velikopotezne načrte, treba pa je storiti še več. Zlasti države članice z visokim deležem brezposelnih mladih bi morale pospešiti izvajanje aktivnih ukrepov na trgu dela. Primerno pozornost je treba nameniti temu, da bodo na trgu dela lahko sodelovale ranljive skupine mladih, ki se soočajo s specifičnimi izzivi. Evropski svet se zaveda, da so za to področje pristojne države članice, a hkrati opozarja, da je treba zmanjšati obdavčitev dela, po potrebi tudi z znižanjem socialnih prispevkov, ter tako povečati zaposljivost, spodbuditi ustvarjanje delovnih mest in okrepiti konkurenčnost. Države članice poziva k intenzivnejši izmenjavi najboljših praks in je zadovoljen, da bo organizirana berlinska konferenca.

II. RAST, KONKURENČNOST IN DELOVNA MESTA

Evropski semester

  1. Evropski svet je po poglobljeni izmenjavi mnenj z načelno potrditvijo priporočil za posamezne države zaključil evropski semester 2013. Prihodnje odločitve držav članic o proračunu, strukturnih reformah ter zaposlovalnih in socialnih politikah bodo tako oblikovane v skladu s priporočili, pri čemer bo bistveni poudarek imelo načelo polne nacionalne odgovornosti in ohranjanja socialnega dialoga. Svet in Komisija bosta pozorno spremljala njihovo izvajanje. Svet bo redno razpravljal o gospodarskih razmerah v Evropi in jih ocenjeval.

  1. Spodbujanje rasti in fiskalna konsolidacija se medsebojno krepita. Zdrave javne finance so ključne za to, da bodo lahko javni organi še naprej podpirali trajnostno rast in delovna mesta. Evropski svet zato pozdravlja ustavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v več državah članicah in prizadevanja tistih držav, ki naj bi izpolnile svoje fiskalne cilje. Opozarja, da obstoječi fiskalni okvir EU v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast omogoča uravnoteženje potreb po produktivnih javnih naložbah s cilji fiskalne discipline. Za nekatere države članice je bila hitrost fiskalne konsolidacije prilagojena gospodarskim razmeram, kot je določeno v fiskalnem okviru EU. Države članice bi hkrati morale pospešiti svoje strukturne reforme. To bo okrepilo prizadevanja za ponovno uravnoteženje gospodarstva EU, pripomoglo k ponovni vzpostavitvi konkurenčnosti in pripomoglo k odpravljanju socialnih posledic krize.

Nov naložbeni načrt za Evropo

  1. V trenutnih gospodarskih razmerah je bistveno, da se ponovno vzpostavi normalno dodeljevanje posojil gospodarstvu in olajša financiranje naložb. Zaradi pomena, ki ga imajo MSP za gospodarstvo – zlasti za ustvarjanje delovnih mest – bodo imeli prednost ukrepi v podporo financiranju MSP. To je pomembno zlasti v državah z visoko brezposelnostjo mladih in v katerih so potrebne nove naložbe za spodbujanje rasti in delovnih mest. Treba je spodbujati tudi podjetništvo in samozaposlovanje, zato se je Evropski svet dogovoril o začetku novega naložbenega načrta.

  1. Evropski svet je pozdravil dogovor, dosežen glede večletnega finančnega okvira EU za prihodnjih sedem let. Pogajalcem Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se je zahvalil za delo in neutrudna prizadevanja, ki so omogočila sprejetje današnjega dogovora. Večletni finančni okvir bo ključen pri podpiranju gospodarstva, saj bo katalizator za rast in nova delovna mesta v Evropi, hkrati pa bo spodbujal produktivne naložbe in naložbe v človeške vire. Evropski svet je pozval k čimprejšnjemu uradnemu sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru in zadevnega medinstitucionalnega sporazuma. V zvezi s tem je tudi pozdravil dogovore o novih programih, kot so ERASMUS, COSME, Obzorje 2020 ter program za zaposlovanje in socialne inovacije. Evropski svet je poudaril, da:

  1. je treba pred koncem leta sprejeti različne programe EU, ki podpirajo uresničevanje strategije Evropa 2020;

  1. morajo države članice sodelovati s Komisijo, da bi čim prej lahko sklenile partnerske sporazume in operativne programe;

  1. je treba čim prej začeti izvajati strukturna sklada ter programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) ter za raziskave in inovacije (Obzorje 2020), ki sta zlasti pomembna v smislu podpiranja MSP;

  1. je treba pospešiti izvajanje pilotne faze projektnih obveznic. Komisija naj bi oceno predstavila do konca leta 2013.

  1. Evropski svet je pozdravil poročilo Komisije in EIB o financiranju gospodarstva. Dogovoril se je o naslednjih ukrepih ter pozdravil namero Komisije in EIB, da jih prednostno izvajata in pred zasedanjem oktobra letos predložita celovito poročilo o njihovem izvajanju, v katerem bodo določeni količinski cilji, instrumenti in časovni razpored:

  1. pospešitev prizadevanj EIB v podporo dodeljevanju posojil gospodarstvu, tako da se v celoti izkoristi nedavno povečanje kapitala EIB v višini 10 milijard EUR. Evropski svet EIB poziva, naj uresniči svoj načrt za vsaj 40-odstotno povečanje dodeljevanja posojil v EU med letoma 2013 in 2015. EIB je v ta namen že opredelila nove naložbene priložnosti v višini več kot 150 milijard EUR na različnih ključnih prednostnih področjih, kot so inovacije in usposabljanje, dostop MSP do financiranja, učinkovita raba virov ter strateška infrastruktura;

  1. razširitev skupnih instrumentov za financiranje na osnovi porazdelitve tveganja med Evropsko komisijo in EIB, s katerimi bi okrepili naložbe zasebnega sektorja in kapitalskih trgov v MSP. Te pobude bi morale zagotoviti, da se obseg novih posojil malim in srednjim podjetjem po vsej EU poveča in se pri tem spoštujejo načela finančne trdnosti in preglednosti ter zgornje meje večletnega finančnega okvira. Svet bo ob posvetovanju s Komisijo in EIB nemudoma določil parametre zasnove takih instrumentov, ki se bodo sofinancirali iz strukturnih skladov in bodo namenjeni velikim učinkom finančnega vzvoda. Pripraviti bi bilo treba vse potrebno, da bodo ti instrumenti lahko začeli delovati januarja 2014;

  1. povečanje sposobnosti za izboljšanje kreditne kakovosti Evropskega investicijskega sklada;

  1. postopna širitev shem financiranja trgovine EIB, da bi pomagali poslovanju MSP po vsej Uniji, zlasti v državah, ki sodelujejo v programu;

  1. krepitev sodelovanja med nacionalnimi razvojnimi bankami in EIB, da bi izboljšali možnosti skupnega posojanja ter izmenjavo najboljših praks;

  1. razvoj alternativnih virov financiranja v tesnem sodelovanju z državami članicami.

Izvajanje Pakta za rast in delovna mesta

  1. Evropski svet se je pred letom dni dogovoril o Paktu za rast in delovna mesta, svežnju hitrih ukrepov za spodbujanje rasti, vrednem 120 milijard evrov. Čeprav je bil pri izvajanju teh ukrepov, od katerih nekateri že prinašajo sadove, dosežen viden napredek, so potrebna dodatna prizadevanja. Institucije EU in države članice bi si morale po najboljših močeh prizadevati za zagotovitev hitrega izvajanja vseh elementov pakta v skladu s prejšnjimi sklepi Evropskega sveta, zlasti na področju enotnega trga, inovacij, digitalne agende, storitev, energije in davkov. Evropski svet z zanimanjem pričakuje posodobljeno poročilo o napredku glede pakta, ki naj bi bilo pripravljeno decembra letos in ki bo temeljilo na rednem pregledu Sveta.

  2. Kakor je bilo dogovorjeno marca lani, bo Evropski svet zlasti z rednimi tematskimi razpravami natančno spremljal izvajanje smernic, ki jih določa za spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti. Evropski svet je v tem smislu prvič izmenjal mnenja o dveh ključnih zadevah:

  1. izjemen pomen močne evropske industrijske baze kot ključnega elementa agende EU za rast in konkurenčnost. Pozval je k širokemu horizontalnemu in skladnemu pristopu za oblikovanje sodobne evropske industrijske politike, ki bo spremljala strukturne spremembe in gospodarsko obnovo. Pozdravil je akcijski načrt Komisije za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo. Za zasedanje Evropskega sveta februarja 2014 z zanimanjem pričakuje dodatne prispevke Komisije na podlagi sklepov Evropskega sveta iz marca in maja 2013. Prihodnje predsedstvo naj nadaljuje pripravljalno delo v okviru Sveta;

  1. uvodoma je ob sklicevanju na sklepe iz marca 2013 pozdravil sporočilo Komisije o desetih najbolj obremenjujočih sklopih predpisov. Pred zasedanjem v oktobru 2013 z zanimanjem pričakuje podrobni delovni program z nadaljnjimi in po potrebi novimi konkretnimi predlogi za zmanjšanje skupnega bremena predpisov in spodbujanje konkurenčnosti, pri čemer je vedno treba upoštevati nujnost ustreznega varstva potrošnikov in zaposlenih. Pozval je k nadaljevanju prizadevanj za učinkovitejše, skladnejše in enostavnejše predpise na ravni EU in nacionalni ravni. Te zadeve bo ponovno obravnaval glede na navedene predloge.

Evropski svet je ob pripravah na tematsko razpravo za nov zagon na področjih inovacij ter enotnega digitalnega trga in storitev, ki jo bo imel na zasedanju oktobra 2013, pozval Komisijo, naj mu še prej predloži poročilo o strokovnem pregledu direktive o storitvah in o pobudi licence za Evropo.

  1. Opozoril je na vlogo, ki naj bi jo pri spodbujanju rasti in delovnih mest imela trgovina, ter pozdravil začetek pogajanj z Združenimi državami o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb.

III. DOKONČNO OBLIKOVANJE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE

  1. Od predstavitve poročila "Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji" decembra lani delo napreduje pri štirih ključnih elementih za okrepitev strukture EMU. Poleg konkretnih novih ukrepov za okrepitev ekonomskega upravljanja bodo potrebni tudi dodatni ukrepi za večjo demokratično legitimnost in odgovornost na ravni, na kateri se odločitve sprejemajo in izvajajo. Ta proces bo izhajal iz institucionalnega okvira EU, pri čemer bo dosledno upoštevana integriteta enotnega trga, hkrati pa zagotovljeni enaki pogoji za vse države članice EU, tudi prek ustreznega ravnotežja med matičnimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami. Do držav članic, ki ne uporabljajo enotne valute, bo odprt in pregleden.

  1. Kratkoročno je ključna prednostna naloga dokončno oblikovanje bančne unije v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2012 in marca 2013. To je ključno za zagotavljanje finančne stabilnosti, zmanjševanje finančne razdrobljenosti in ponovno vzpostavitev normalnega dodeljevanja posojil gospodarstvu. Evropski svet je opozoril, da je nujno treba pretrgati začarani krog med bankami in državami, ter poudaril naslednje:

  1. nova pravila o kapitalskih zahtevah za banke in novi enotni nadzorni mehanizem bodo imeli ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sektorja;

  1. v času prehoda na enotni nadzorni mehanizem bo opravljena ocena bilance stanja, ki jo bosta sestavljala pregled kakovosti sredstev in pozneje stresni test. V tem smislu bodo države članice, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu, pred zaključkom tega postopka storile vse potrebno, vključno z vzpostavitvijo nacionalnih varovalnih ureditev;

  1. Euroskupina se je dogovorila o glavnih značilnostih operativnega okvira za neposredno dokapitalizacijo bank prek Evropskega mehanizma za stabilnost. Delo bi bilo treba nadaljevati, tako da bo lahko Evropski mehanizem za stabilnost po vzpostavitvi učinkovitega enotnega nadzornega mehanizma neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja;

  1. Evropski svet je pozdravil dogovor, dosežen v Svetu, o osnutku direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje bank ter pozval Svet in Parlament, naj začneta pogajanja, da bi bila direktiva sprejeta še pred koncem leta. Pozval je tudi k sprejetju predloga o sistemu zajamčenih vlog do konca leta;

  1. da bo lahko enotni nadzorni mehanizem deloval v celoti, je treba vzpostaviti enotni mehanizem za reševanje bank, za katere se uporablja enotni nadzorni mehanizem. Evropski svet z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o vzpostavitvi enotnega mehanizma za reševanje, da bi o njem do konca leta dosegli dogovor v Svetu, tako da bi bil lahko sprejet pred koncem sedanjega parlamentarnega obdobja. Komisija namerava poleti 2013 sprejeti revidirana pravila o državni pomoči za finančni sektor, da bi bili vsem zagotovljeni enaki pogoji pri odločitvah o reševanju, ki vključuje državno podporo.

  1. Nadaljevati je treba prizadevanja na področju vseh elementov okrepljene EMU, saj so tesno povezani:

  1. vzpostaviti je treba učinkovitejši okvir za usklajevanje ekonomskih politik na podlagi člena 11 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter načela subsidiarnosti. Komisija namerava po sporočilu z dne 20. marca 2013 jeseni predstaviti predlog o predhodnem usklajevanju večjih ekonomskih reform;

  2. čeprav obstaja zbliževanje glede ključnih načel, na katerih temeljijo koncepti medsebojno dogovorjenih pogodb in povezanih mehanizmov solidarnosti, je v prihodnjih mesecih delo treba nadaljevati ter pri tem predvsem upoštevati prihodnje sporočilo Komisije o usklajevanju ekonomskih politik;

  1. okrepiti bi bilo treba socialno razsežnost EMU. Najprej je treba bolje spremljati in bolj upoštevati razmere na trgu dela in socialni položaj v EMU, zlasti z uporabo socialnih in zaposlovalnih kazalnikov v okviru evropskega semestra. Poleg tega je ob hkratnem doslednem upoštevanju nacionalnih pristojnosti pomembno zagotoviti boljše usklajevanje zaposlovalnih in socialnih politik. Ključnega pomena je tudi vloga socialnih partnerjev in socialnega dialoga, tudi na nacionalni ravni. Komisija bo v kratkem predstavila sporočilo o socialni razsežnosti EMU.

  1. Evropski svet bo te zadeve ponovno obravnaval po posvetovanju z državami članicami. Oktobra 2013 se bo posvetil zlasti kazalnikom in področjem politik, ki jih je treba upoštevati v okviru okrepljenega usklajevanja ekonomskih politik, ter socialni razsežnosti EMU. Razpravo bo nadaljeval decembra 2013, ko naj bi odločil o teh vprašanjih, zlasti o glavnih značilnostih pogodbenih dogovorov in povezanih mehanizmov solidarnosti. Za države zunaj območja enotne valute bi bil vsak tak ukrep prostovoljen in popolnoma skladen z vsemi vidiki enotnega trga.

  1. Evropski svet je razpravljal o prošnji Latvije za uvedbo evra. Čestital ji je za rezultate, ki jih je na podlagi trdne ekonomske, fiskalne in finančne politike dosegla na področju konvergence, in pozdravil njeno izpolnitev vseh konvergenčnih meril iz Pogodbe. Zadovoljen je s predlogom Komisije, da Latvija 1. januarja 2014 uvede evro.

IV. RAZNO

  1. Evropski svet izraža sočutje ljudem, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, ki so ta mesec prizadele srednjo Evropo. Treba bi bilo uporabiti ustrezna finančna sredstva (npr. iz Solidarnostnega sklada, strukturnih skladov in Kohezijskega sklada), da bi čim bolj podprli prizadevanja za takojšnjo pomoč in obnovo ter preventivne ukrepe na najbolj prizadetih območjih in v najbolj prizadetih državah članicah. Komisijo je pozval, naj se hitro in konstruktivno odzove na zahtevke prizadetih držav članic, da bo mogoče najbolj prizadetim regijam in državam članicam nemudoma nuditi podporo iz sredstev EU.

  1. Evropski svet je februarja 2013 ugotovil, da je več držav članic v euroobmočju še posebej prizadela gospodarska kriza, ki je neposredno vplivala na njihovo raven blaginje. Za odpravo tega stanja so bila iz strukturnih skladov dodeljena dodatna sredstva. Takrat še ni bila sprejeta odločitev o programu makroekonomske pomoči Cipru. Vlada Cipra je potem zaprosila za dodatno pomoč. Evropski svet je Evropski parlament in Svet pozval, naj preučita možnosti, ki jih nudi večletni finančni okvir s svojo prožnostjo, vključno z instrumentom prilagodljivosti, za obravnavo posebej težavnih razmer na Cipru v okviru letnega proračunskega postopka.

  1. Evropski svet je v zvezi s širitvijo potrdil sklepe in priporočila Sveta z dne 25. junija 2013. Sklenil je, da se začnejo pristopna pogajanja s Srbijo. Prva medvladna konferenca bo najpozneje januarja 2014. Svet bo pred tem sprejel pogajalski okvir, ki ga bo Evropski svet potrdil na običajni seji o širitvi.

  2. Sprejeta sta bila sklepa o pooblastilu za začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Kosovom.

  1. Evropski svet bo na svojem zasedanju junija 2014 razpravljal o opredelitvi strateških smernic za zakonodajno in operativno načrtovanje na območju svobode, varnosti in pravice (na podlagi člena 68 PDEU). V okviru priprav na to zasedanje naj prihodnja predsedstva začnejo proces razmisleka v okviru Sveta, Komisija pa naj za ta proces pripravi ustrezne prispevke.

________________________

PRILOGA

DOKUMENTI, KI JIH JE POTRDIL EVROPSKI SVET

Poročilo Sveta z dne 25. junija 2013 o priporočilih za posamezne države za leto 2013

Sklepi Sveta z dne 25. junija 2013 o širitvi

Sklepi Sveta z dne 28. maja 2013 o letnem poročilu o uradni razvojni pomoči EU

Sklepi Sveta z dne 25. junija 2013 o "Splošni agendi za obdobje po letu 2015"

Akcijski načrt za izvajanje pomorske strategije za območje Atlantskega oceana, ki ga je Svet potrdil 25. junija 2013

1 :

Ker se je brezposelnost mladih v Sloveniji v letu 2012 povečala za več kot 30 %, bo vzhodnoslovenska regija, kjer se je brezposelnost mladih v letu 2012 povzpela na več kot 20 %, prav tako upravičena do pomoči iz pobude za zaposlovanje mladih.

2 :

To ne bo imelo negativnih posledic za uresničevanje ciljev glede energetske politike, ki jih je maja 2013 določil Evropski svet.

:

To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website